Spominska tabla na cerkvi sv. Duha v RothenburguTrubarjev kip pred cerkvijo sv. Amande v Bad UrachuGrob Primoža Trubarja v cerkvi sv. Gala v DerendingenuCerkev sv. Gala v Derendingenu, kjer je pokopan Primož Trubar
Nürnberg je bil Trubarjevo prvo začasno zatočišče po begu s Kranjske leta 1548. Mesto je bilo politično, gospodarsko in kulturno središče, v katerem je delovalo veliko pomembnih umetnikov in humanistov, med drugimi tudi Albrecht Dürer.
SrednjeveškiRothenburg leži ob reki Tauber. Tam je slovenski reformator začel službovati leta 1548 in si ustvaril družino z Barbaro Stritar. V mestu se nahaja cerkev svetega Duha. V času, ko je služboval pri svetem Duhu, je napisal Abecednik in Katekizem. Na zid so leta 2000 ob 450-letnici natisa prvih slovenskih knjig postavili spominsko tablo, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva je po njem ime dobil park v bližini.
Tübingen je kraj, kjer sta bili po dolgoletnih domnevah leta 1550 natisnjeni prvi slovenski knjigi – to označuje spominska tabla na hiši tiskarja Ulricha Morharta. Na filozofski fakulteti v Tübingenu poučujejo slovenski jezik. Nedavna raziskava je pokazala, da sta bili knjigi najverjetneje natisnjeni pri Petru Frentzu v mestu Schwäbisch Hall.[1]
V Kemptnu je Trubar leta 1551 dobil župnijo in izdal kar nekaj knjig: Katekizem in Abecednik v latinici, Ta Evangeli Svetiga Matevža, Ena molitev tih kerščenikov, Ta pervi deil Tiga noviga testamenta in Postilo. Na cerkvi, v kateri je Trubar služboval, stoji spominska tabla, ki označuje njegovo delovanje v Kemptnu med letoma 1553 in 1561.
V Bad Urachu je služboval pred odhodom v Ljubljano. Tu je objavil Ta drugi deil Tiga noviga testamenta, Pavlovo pismo Rimljanom, Svetiga Pavla ta dva listi h tim Korintarjem inu ta h tim Galatarjem in Register.
Po dveh mesecih bivanja v Ljubljani (1561) se je vrnil v Bad Urach, kjer je napisal posvetili za Prvi del novoga testamenta in Artikule. V mestu je ustanovil Biblijski zavod. Pred cerkvijo svete Amande so mu postavili doprsni kip z napisom.
Po ponovnem izgnanstvu iz Ljubljane zaradi Cerkovne Ordninge je začasno bival v mestu Lauffen in se kasneje ustalil v Derendingenu, kjer je služboval do smrti. Pokopan je bil v cerkvi sv. Gala – na to spominja epitaf, ki je bil nameščen v cerkev leto po njegovi smrti, in pa spominski plošči na vratih in na tleh cerkve. Po njem so poimenovani: ulica (Primus Truber Straße), evangeličanski dom in njegovo takratno prebivališče. Tu je izdal še zadnja svoja dela, kot so Ta celi psalter Davidov, Abecedarij, Ta celi katehismus, Ta celi katehismus … inu pejsni, prevod Noviga testamenta puslednji dejl, Ta celinovi testament in poslednje delo Hišne postille, ki ga je devet let po njegovi smrti izdal njegov sin Felicijan.
