Topografska izolacija vrha je najmanjša razdalja do točke enake nadmorske višine, ki predstavlja polmer prevlade, v katerem je vrh najvišja točka. Lahko se izračuna tako za majhne hribe in otoke kot tudi za večje gorske vrhove in celo za podmorske vrhove. Mount Everest, najvišja točka na Zemlji, ima nedefinirano izolacijo, saj ni višjih točk, na katere bi se lahko sklicevali.[1]
Ker je topografsko izolacijo težko določiti, je pogost približek razdalja do vrha, imenovana najbližji višji sosed (NVS).[2]
Tabela izolacij
Naslednja tabela, ki jo je mogoče razvrstiti, navaja 40 najbolj topografsko izoliranih vrhov Zemlje.
Najbližji vrh najvišje nemške gore, 2962 metrov visoke Zugspitze, ki ima vrh na 2962 m, je Zwölferkogel (2988 m) v avstrijskih Stubajskih Alpah. Razdalja med Zugspitze in slednjo je 25,8 km; Zugspitze je tako najvišji vrh v radiju 25,8 km naokoli. Njena izolacija je torej 25,8 km.
Ker ni višjih gora od Mount Everesta, ni dokončne izolacije. Mnogi viri navajajo njegovo izoliranost kot obseg Zemlje nad poli ali – vprašljivo, ker ni enotne definicije – kot polovico Zemljinega obsega.
Za Mount Everestom je Aconcagua, najvišja gora ameriških celin, najbolj izolirana od vseh gora. Za 16.534 kilometrov ni višjega kopnega, ko njeno višino prvič preseže Tirich Mir v Hindukušu.
Mont Blanc je najvišja gora Alp. Vse geografsko najbližje višje gore so na Kavkazu. Kukurtlu Dome (4978 m) je referenčni vrh za Mont Blanc.
Musala je najvišji vrh gore Rila, tudi v Bolgariji in gorskem sistemu Balkanskega polotoka; z višino 2925 m je 4. najbolj topografsko izoliran glavni vrh v celinski Evropi.[3] S topografsko pomembnostjo 2473 m je Musala tudi 6. najvišji vrh po topografski prominenci v celinski Evropi.[4]