1964 je dosegel magisterij iz filozofije z nalogo Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih[6],' a 1967 iz teologije z delom Misli Leona Velikega o primatu in škofovstvu po dokumentih, ki se tičejo Vzhodnega vprašanja.[5][7]
Ko je začel predavati na Bogoslovni fakulteti v Zagrebu, ga je vedno bolj zanimala povezava med telesnim in duševnim zdravjem. V zvezi s temi poskusi in raziskavami je utemeljil antropološko medicino in njeno posebno vejo hagioterapijo. Ta znanstvena panoga obravnava človeka v njegovi bivanjsko-duhovni razsežnost, torej v celovitosti zdravljenja duha in telesa.[12]
Navedki
Hrvaški izvirnik: "Želiš li živjeti osmišljeno, a to znači sretno, trebao bi svaki dan oprati svoju dušu, kao što pereš i uređuješ svoje lice i tijelo. Trebao bi svojoj duši dati najljepše misli svjetla, obećanja i dobre vizije. Potrebno je dušu oprati od svih negativnih misli i vijesti. Potrebno je dušu osloboditi od negativnosti i osjećaja uzaludnosti i bezuspješnosti, a osobito od osjećaja depresije, samosažaljenja i optuživanja drugih."[18] Slovenski prevod: "Če hočeš živeti smiselno, kar pomeni srečno, si vsak dan umij svojo dušo, tako kot si umivaš in neguješ obraz in telo. Svoji duši morate dati najlepše misli luči, obljub in dobrih predstav. Treba je oprati dušo vseh nikalnih misli in novic. Dušo je treba osvoboditi negativnosti in občutka nesmiselnosti in neuspeha, predvsem pa občutka potrtosti, samopomilovanja in obtoževanja drugih."
Dela
Bibliografija
Ivančič je napisal na desetine knjig, od katerih jih je skoraj polovica prevedenih v tuje jezike, nekaj pa jih je bilo izdanih samo v tujih jezikih. Bil je tudi član Društva hrvaških književnih prevajalcev[19], urednik in sodelavec v vrsti domačih in tujih katoliških revij ter ustanovitelj založbe Teovizija. [20] Ivančićeva bibliografija do leta 2010 je objavljena v zborniku del S teologijo pričevati in oznanjati (2010)[21][22]
Popis del Tomislava Ivančiča
Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista (1964)
Misli Leona Velikog o primatu i episkopatu prema dokumentima koji se tiču pitanja Istoka (1967)
"Bezreligijsko kršćanstvo" u Dietricha Bonhoeffera("Religionsloses Christentum" bei Dietrich Bonhoeffer) (1971)[23]
Tomislav Ivančič je 1960-ih let v Italiji posnel tri zgoščenke s pesmimi v hrvaščini; ker takrat ni bila navada, da bi založniki redno natisnili na ploščo letnico, še do danes ni čisto določeno leto izdaje.
↑Teorija spoznavnosti pri hrvaških in sovjetskih marksistih; hrvaško: Teorija spoznaje u hrvatskih i sovjetskih marksista
↑Tanja Baran, Tomislav Ivančić Arhivirana inačica izvorne stranice od 25. lipnja 2014. (Wayback Machine), www.laudato.hr, pristupljeno 11. veljače 2016
Krunoslav Draganović, Srećko Bezić, Josip Crnković, Ivan Mršo, Hinko Weber (hrvaški del), Zdravko Reven, Rafael Lešnik (slovenski del) (1975). »17«. V Pokrajinska škofovska konferenca Slovenije, Ljubljana, Biskupska konferencija Jugoslavije, Zagreb (ur.). Cerkev v Jugoslaviji Opći šematizam Katoličke Crkve u Jugoslaviji. Hrvatsko književno društvo sv. Ćirila i Metoda (distributer) Zagreb.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
