Siderit

Siderit
Siderit iz Brazilije
Splošno
Kategorija	V. skupina - Karbonati
Kemijska formula	Železov(II) karbonat FeCO3
Strunzova klasifikacija	05.AB.05
Klasifikacija DANA	14.01.01.03
Kristalna simetrija	Heksagonalni skalenoeder (3 2/m), prostorska skupina R 3c
Osnovna celica	a = 4,72Å, c = 15,46 Å, Z = 6, V = 298,28
Lastnosti
Molekulska masa	115,86 g/mol
Barva	Rumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva
Kristalni habit	Grozdast, masiven, ploščat
Kristalni sistem	Trigonalni
Dvojčičenje	Neobičajno, lamelarno na {0112}
Razkolnost	Popolna na {0111}
Lom	Neraven do školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	4 – 4,5
Sijaj	Steklast, lahko tudi svilnat do bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do polprozoren
Specifična teža	3,5
Gostota	3,96 g/cm^3 (izračunana: 3,87 g/cm^3)
Optične lastnosti	Enoosen (-)
Lomni količnik	nω = 1,875 nε = 1,633
Dvolomnost	δ = 0,242
Disperzija	Močna
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Topnost	Topen v vroči HCl
Radioaktivnost	Ni radioaktiven
Sklici	[1][2][3]

Siderite Cut

Siderit je mineral železov(II) karbonat FeCO₃. Siderit je pomembna železova ruda, ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje žvepla in fosforja. Železo je lahko delno zamenjano z magnezijem ali manganom.

Vsebuje lahko do 11 odstotkov MnCO₃, 12 odstotkov MgCO₃ in 2 odstotka CaCO₃.

Njegovo ime je nastalo iz grške besede σίδηρος, sideros, 'železo'.

Lastnosti

Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi manganosiderit.

Siderit ima trdoto 3,5–4, specifično težo 3,8, belo barvo črte in steklast do bisern sijaj.

Nahajališča

Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja barit, fluorit, galenit in druge minerale. Pojavlja se tudi v skrilavcih in peščenjakih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.^[4]

Uporaba

Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na FeO in CO₂:

FeCO₃ → FeO + CO₂

Nastali FeO se nato oksidira v Fe₂O₃:

4FeO + O₂ → 2Fe₂O₃

Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne.

Glej tudi

• Seznam mineralov

Sklici

1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf Handbook of Mineralogy
2. http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat
3. http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data
4. Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706