Občina Rovinj leži na tako imenovanem področju rdeče Istre (ital. terrarosa). Občina meji na severu z občinama Vrsar, s katero si deli Limski kanal in Sveti Lovreč, na jugu pa z občinama Bale in Kanfanar. Pred obalo leži »rovinjski arhipelag« v katerem je 22 otokov in otočkov. Največja med njimi sta Sveti Andrija in Katarina.
Stari del mesta Rovinj leži na polotoku. Rovinj ima dve pristanišči; severno, za tovorne ladje in južno, namenjeno ostalim plovilom. V Rovinju je znana pomorsko biološka raziskovalna postaja. V okolici so znana nahajališča boksitove rude. Poleg industrije (tobačna industrija in predelava rib), je Rovinj tudi pomembna turistična destinacija, znana tudi po naturizmu.
Zgodovina
Predhodnik današnjega mesta je bil ustanovljen v poznem obdobju antike, področje Rovinja je bilo naseljeno tudi v rimski dobi. V 2. polovici 8. stoletja je Istra prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v Nemško cesarstvo, po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa oglejski patriarh. V pisnih virih se Rovinj prvič z imenom Ruvignio (Ruigno) omenja v začetku 13. stol., ko je bil od 1209 v lasti oglejskih patriarhov.
Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu nekatera še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Že leta 1283 so morali meščani sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. Mestni statut je bil po beneških vzorih sprejet leta 1531.
Rovinj je eden najbolj obiskanih turističnih destinacij na Hrvaškem. Letno Rovinj obišče tudi prek 2 milijona turistov, največ Nemcev. Večina turistov (ponavadi okoli 45 %) je nastanjenih v avtokampih. Eden največjih med avtokampi je Polari, ki sprejme do 4900 gostov.
Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS2069228. ISBN88-85289-67-3.
Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS255995904. ISBN978-961-92578-5-2.