Rigoberta Menchú

Rigoberta Menchú
Rojstvo	Rigoberta Menchú Tum 9. januar 1959({{padleft:1959|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:9|2|0}})[1][2][3] (65 let) Laj Chimel^[d][4]
Državljanstvo	Gvatemala
Poklic	političarka, pisateljica, avtobiografinja, borka za človekove pravice

Rigoberta Menchú Tum (špansko: [riɣoˈβerta menˈtʃu]), gvatemalska aktivistka in političarka, nobelovka, * 9. januar 1959, Laj Chimel, Gvatemala.

Menchú je posvetila svoje življenje seznanjanju javnosti o človekovih pravicah, pravicah avtohtonih prebivalcev, pravic žensk, še posebej za čas gvatemalske državljanske vojne (1960-1996).

Prejela je Nobelovo nagrado za mir leta 1992. Je tudi Unescova ambasadorka dobre volje.

Osebno življenje

Rigoberta Menchú se je rodila v revni družini domorodcev plemena K'iche' v bližini Laj Chimel, majhnega mesta v severno-osrednji Gvatemalski pokrajini El Quiche. Menchú je prejela izobraževanje kot študent na več katoliških internatih v obdobju državljanske vojne. Leta 1981 je bila Menchú izgnana in pobegnila v Mehiko. Našla je zatočišče v domu katoliškega škofa v Chiapasu. Leta 1995 se Menchú poroči z Gvatemalcem Angelom Canilom. Porodila je tudi sina, Mash Nahual J ' a ("Duh Vode").^[5]

Aktivizem

Po zaključku šolanja se Menchú posveti aktivizmu za človekove pravice in popisovanje kršitev Gvatemalskih oboroženih sil v državljanski vojni, ki je trajala od leta 1960 do leta 1996. Njen oče Vicente Menchú je bil član gverilskega gibanja Gverilske vojske revnih in je umrl leta 1980 v času Požara španskega veleposlaništva so ga ujeli, mučili in zasliševali glede njegove vloge v organiziranju proti nepoštenimi lastniki zemljišč.

Medtem ko je v izgnanstvu v Mehiki, je še naprej organizator odpora do zatiranja v Gvatemali, bori pa se tudi za pravice plemen in skrbi za sofinanciranje opozicije gvatemalski vladi. Več deset tisoč ljudi je pobegnilo v Mehiko od leta 1982 do 1984.^[6]

Leta 1982 je narekovala svoj življenjepis, ki je bil nekajkrat predmet kontroverzij in preverjanja dejstev, a vseeno gre za pomembno knjigo, katero je oblikovala venezuelska avtorica in antropologinja Elizabeth Burgos in jo imenovala Me llamo Rigoberta Menchú y así me nació la conciencia (Ime mi je Rigoberta Menchú in to je rojstvo moje vesti), ki je bil preveden v pet drugih jezikih. Knjiga je napravila veliko za prepoznavnost Menchujeve v svetu in za prepoznavanje težav v Gvatemali.

Ko se je konflikt v Gvatemali končal, se je vidno prizadevala za sodno obravnavo gvatemalske politične in vojaške oblasti. Leta 1999 je predložila kazensko ovadbo celo na špansko sodišče, saj sodni procesi, ki bi ugotavljali odgovornost za dejanja med državljansko vojno, veljajo za praktično nemogoče.^[7]

Nagrade

Nobelovo nagrado za mir v obliki odličja hrani Museo del Templo Mayor v Ciudad de Méxicu

Leta 1992 je prejela Nobelovo nagrado za mir "v priznanje za svoje prizadevanje na področju socialne pravičnosti in etno-kulturne sprave, ki bo temeljila na spoštovanju pravic avtohtonih ljudstev."^[8]

Reference

1. Brockhaus Enzyklopädie
   d:Track:Q237227
2. Babelio — 2007.
   d:Track:Q2877812
3. Munzinger Personen
   d:Track:Q107343683
4. Rigoberta Menchú (1959– ) // Catholic Women Writers: A Bio-bibliographical Sourcebook — Greenwood Publishing Group, 2001. — P. 241. — 424 p. — ISBN 978-0-313-31147-5
   d:Track:Q3116159d:Track:Q22703984
5. Irwin Abrams, The Nobel Peace Prize and the Laureates: An Illustrated Biographical History, Watson Publishing International, 2001, p. 296.
6. Refugees, United Nations High Commissioner for. »Menchú Tum, Rigoberta«. UNHCR. Pridobljeno 14. maja 2016.
7. http://news.bbc.co.uk/2/hi/6205327.stm
8. "The Nobel Peace Prize 1992", Nobelprize.org; retrieved 24 September 2015.

Zunanje povezave

• Življenjepis Nobelove komisije
• Nobelovo predavanje v angleščini
• Salon.com: Rigoberta Menchú izvaja pritisk
• "Španija lahko sodi kršitev človekovih pravic Gvatemale", BBC News, 5 oktober 2005
• "Lažnivka, Rigoberta Menchu" za Dinesh D'Souza, Boudless webzine, 1999.