Psevdo-Zaharija Govornik je sodobno dogovorno ime anonimnega avtorja iz 6. stoletja, ki je okoli leta 569 napisal zgodovino v dvanajstih delih v sirskem jeziku. Zgodovina vsebuje dele sicer izgubljene Cerkvene zgodovine pravega Zaharije Govornika.[1]
Psevdo-Zaharijeva Zgodovina je najdena v samo enem rokopisu, pisanem na pergamentu, datiranem okoli leta 600, ki ga hrani Britanska knjižnica (dodatek MS 17202). Naslov Zgodovine, kot je prikazan v rokopisu, se glasi Zvezek zapisov dogodkov, ki so se zgodili v svetu.[2]
Dodatek MS 17202 vsebuje razen Cerkvene zgodovine Zaharije Govornika tudi:
- delo rimskega škofa Silvestra o spreobrnjenju cesarja Konstantina,
- relikviji iz 1. stoletja, ki pripadata Štefanu in Nikodemu,
- zgodbo o čudežih, legendo o Sedem spečih Efežanih,
- prevod pripovedke Jožef in Asenat Mojzesa iz Ingile iz sredine 6. stoletja,
- dve spremni besedili "Jožefu in Asenat"; prvo je napisal anonimni pisec in opisuje, kako so našli starogrški rokopis Asenat; drugo besedilo je napisal sirski prevajalec Mojzes iz Ingile.
Sklici
- ↑ Amir Harrak, "Zacharias, Pseudo-". V Gorgias Encyclopedic Dictionary of the Syriac Heritage: Electronic Edition, uredili Sebastian P. Brock, Aaron M. Butts, George A. Kiraz in Lucas Van Rompay. Konzultacija 24. julija 2020.
- ↑ Hamilton F.J., Brooks, E.W., ur. The Syriac chronicle known as that of Zachariah of Mitylene. London: Methuen, 1899.
