PROFILBARU.COM

Primorska narečna skupina je poimenovana po svoji geografski legi. Vsebuje različna narečja, in sicer: rezijansko, obsoško, tersko, nadiško, briško, kraško, istrsko, čiško in notranjsko. Primorska narečna skupina meji na jugu s Hrvaško, na severu z italijansko državno mejo, na zahudu z Rezijo, na vzhodu pa z dolenjsko in rovtarsko narečno skupino.

O narečni skupini

Primorska narečna skupina obsega zelo heterogena narečja, ki jih združuje skupen zgodovinski razvoj do 3. etape, ko je prišlo do diftongizacije jata (ě) in etimološkega o: ě>i̯e, o>u̯o. Razvojno spada v severozahodno narečje z dolgo ohranjenima nosnikoma.

Posebnost te narečne skupine je notranjščina, ki se je razvijala skupaj z dolenjščino, zato sta tukaj razvita ei̯ in ou̯.

Na zahodu, v Beneški Sloveniji, in v obsoškem narečju je ohranjeno tonemsko naglaševanje. Vsa ostala primorska narečja pa poznajo samo jakostno naglaševanje, saj se je tonemskost verjetno izgubila zaradi vpliva romanskih jezikov.

Besedišče

Nekaj primerov jezikovnih posebnosti
Primorsko	Knjižno
bakalá	posušena riba trska; polenovka
barúfa	prepir, zdraha
botéga	manjša trgovina
brájda	vinograd (v Goriških brdih)
bránda	zložljiva železna postelja
bríškola	italijanska igra s kartami
búbec	doraščajoča oseba moškega spola; fant
cukéta	mlada, nedorasla jedilna buča; bučka
čòk	štor
čúpa	preprost ribiški čoln iz enega debla
damižána	velika opletena trebušasta steklenica; pletenka
drobílj	drobir
fakín	nosač, težak
golžún	golša (pri perutnini)
jálov	nezabeljen
júsar	upravičenec do uživanja vaškega sveta ali odmerjenega dela tega
koló síra	hlebec sira
koriándol	konfet
korjêra	avtobus
koromáč	komarček
kozíti se	glasno jeziti se, razburjati se
križáda	križpot, križpotje
kúhnja	(kuhana) hrana za prašiče
kvartín	četrt litra, četrtinka
mándrija	kmetija z gospodarskimi poslopji, obdana z zidom
močílo	mlaka, luža
mólo	pomol
morják	veter, ki piha z morja na kopno
múš	osel
njúriti	godrnjati, renčati
nóna in nóno	babica in ded
novíc in novíca	ženin in nevesta
núna / núnca	starejša znana ženska; teta; botra
núnc	starejši znan moški; stric; boter; duhovnik
obéla	zabela
obelíti	zabeliti
odmánjkati	izostati, manjkati
ozébek	ozeblina
panín	sendvič
pášta	jed iz testenin; testenine
paštašúta	jed iz testenin in preliva; kuhane testenine
pášten	terasa, terasast svet, zasajen s trto
patakón	velik bakren kovanec
pêjca	jama, votlina
penčáti	olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati
píščule	kratke ozke ribiške hlače
plenír	jerbas
pobrcávati	grdo, neprimerno ravnati s kom
podlóžek	otrok, nezrel človek
pópa	zadnji del ladje, čolna; krma
poríti	poruvati
pórt	pristanišče
praščár	klavec prašičev; kdor oskrbuje, prodaja prašiče
púpa	dekle
rêj	ruj
káčja róža	(divja) potonika
sípek	sipek pesek, mivka
síršče	koruzna slama
skržák	škržat
smúliti se	dobrikati se, smukati se
sráčja nôga	morska taca
šártka	vsaka od vrvi, ki varujejo jambor, da se ne prevrne, zlomi; pripona
ščína	trščica
ščínka	frnikola
ščúrek	temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren
škartôc	(papirnata) vrečka
škólj	večja skala, ki gleda iz morja ali iz zemlje; majhen skalnat otok v morju
škómber	skuša
štáncar	kamnoseki, klesarji
štríga	čarovnica
tantáva	skušnjava
tečájnik	tečaj, nasadilo
tenkljáti	pritrkavati, potrkavati
têr	zvonik
teránovka	trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri; refošk
tonêra	ob obali stoječa, navadno poševni lestvi podobna naprava za opazovanje prihoda tunov; tunolovka
tórklja	priprava za stiskanje olja iz oliv; prostor s tako pripravo
túblja	tuberoza
tunára / tunêra	čoln za lovljenje tunov; tonera
ukupíti	kupiti
ustrúpati	skrhati
vábljenica	poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik
váhti	praznik vseh svetnikov 1. novembra; vsi sveti
vénge	veriga za kotel nad ognjiščem
vrzéla	odprtina za prehod v živi meji, ograji
zaníčev	zanič, brez moči
zaskózibóg	zaboga, za božjo voljo
zástava	pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje
zóbrna	dlesen