Okraj Bumthang (Dzongkha: བུམ་ཐང་རྫོང་ཁག་ ; Wylie: Bum-thang rzong-khag v Butanu, je administrativna upravna enota (dzongkhag) v centralni pokrajini ( dzongdey). Je zgodovinsko najpomembnejši okraj s številnimi starodavnimi templji in svetimi mesti. Iz tega okraja izvira tudi sedanja dinastija butanskih monarhov Vangčuk. Bumthang sestavljajo štiri gorske doline Ura, Čumej, Tang in Čoekor ('Bumtang'), včasih pa se celoten okraj poimenuje kot dolina Bumthang.
Bumthang v direktnem prevodu pomeni 'lepo polje' – tang pomeni ravno območje ali ravnina in bum je skrajšano bodisi bumpa (posoda za sveto vodo, torej opisuje naravno obliko doline), bodisi enostavno bum ('dekle', s pomenom da je to 'dolina lepih deklet'). Ime okraja naj bi začeli uporabljati po izgradnji budističnega samostana Džambaj, enega od dveh najstarejših templjev v Butanu, ki ga je v 7. stoletju dal zgraditi ustanovitelj Tibetanskega imperija Songcen Gampo.
Upravno središče okraja je Džakar dzong.
Jezike, ki jih govorijo v okraju Bumhtang imenujemo 'bumtanščina' (Bumthangkha). To je jezik iz družine tibetansko-burmanskih jezikov tudi poznan pod imenom kengščina (Khengkha) in je zelo soroden butanskemu uradnemu jeziku Dzongkha. Bumtanščina je delno razumljiva govorcem Dzongkha jezika, ki izvirajo iz dolin zahodno od Bumthanga. Vsaka od štirih dolin Bumthang ima svoje narečje. Razumejo jo tudi ostanki ljudstva kraljevine Keng, blizu in v okraju Šemgang na jugu, ki govorijo kengščino (Khengkha). Zgodovinsko je bumtanščina in njeni govorci imela tesne povezave z govorci kurtöpščine na vzhodu, jezikom Nupbikha na zahodu, in kengščino na jugu do te mere, da so vsi ti jeziki lahko uvrščeni v širšo skupino bumtanskih jezikov.[1][2][3][4]
Ogrožen jezik Brokat[5], južno-bodiš jezik, govori le še 300 ljudi v vasi Dhur v dolini Bumthang. Jezik je ostanek govora skupnosti pastirjev jakov.[6][7]
Administrativna delitev
Okraj Bumthang je razdeljen v štiri vaške skupnosti (gewog):
Čume Gevog
Čokhor Gevog
Tang Gevog
Ura Gevog
V Bumthangu je tudi nekaj trških naselij:
Čumej
Prakar
Džakar – administrativno glavno mesto okraja
Tang
Ura
Naravno okolje
Večina ozemlja okraja Bumthang spada v zaščitena območja Butana. Severni dve tretjini okraja (vaške skupnosti gewog Čoekor in Tang) spadata v Narodni park stoletni Vangčuck, prepreden z žepi tako imenovanih bioloških koridorjev. Južni Bumthang (vaške skupnosti Čume, Tang in Ura) je del drugega zaščitenega območja, Narodni park Thrumšingla.[8][9]
Območje Bumthanga je poznano po domovanju številne populacije črnovratih čapelj, ki se pozimi selijo.
Znamenitosti okraja
Membar Tšo (Goreče jezero), kjer so bili skriti zapisi Padmasambhava v 8. stoletju, ki jih je kasneje odkril Pema Lingpa v 15. stoletju.
↑van Driem, George (2007). Matthias Brenzinger (ur.). Language diversity endangered. Trends in linguistics: Studies and monographs, Mouton Reader. Zv. 181. Walter de Gruyter. str. 312. ISBN3-11-017050-7.
↑»Bumthangkha«. Ethnologue Online. Dallas: SIL International. 2006. Pridobljeno 18. januarja 2011.
↑»Brokkat«. Ethnologue Online. Dallas: SIL International. 2006. Pridobljeno 18. januarja 2011.
↑van Driem, George L. (1993). »Jezikovna politika v Butanu«. London: School of Oriental and African Studies. Arhivirano iz prvotnega spletišča(PDF) dne 1. novembra 2010. Pridobljeno 18. januarja 2011.
↑»Parki v Butanu«. Butanski sklad za okoljsko zaščito online. Bhutan Trust Fund. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. julija 2011. Pridobljeno 26. marca 2011.
↑»Chiwogs in Bumthang«(PDF). Election Commission, Government of Bhutan. 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča(PDF) dne 2. oktobra 2011. Pridobljeno 28. julija 2011.