Lovor ima bogato zgodovino. Starogrški mit pripoveduje, da je bog Apolon z ljubezenskimi željami zasledoval nimfoDafne. Ko mu ni mogla več uiti, je poklicala na pomoč samega Zevsa. Ta jo je spremenil v lovorjev grm. Lovor je od tedaj posvečen Apolonu. Z lovorjem so krasili njegove templje, njemu v čast so sadili nasade lovorja in svečenica Pitija v delfskem svetišču je žvečila lovorjeve liste. Lovor je postal znamenje zmage in ustvarjalne sile. Vence iz lovorja so nosili rimski cesarji, z njimi so in še slavimo zmagovalce, športnike, ustvarjalce ...
Na povezavo z mitom kažejo tudi imena lovorja v nekaterih jezikih, npr.: hebrejskoaley daphna (עלי דפנה) »Listi Dafne«, turško »defne«, albansko »dafinë«, bolgarsko »dafinov list« (»дафинов лист«), romunsko »dafin« in v sodobnem grškem jeziku »dafni« (»δάφνη«).
