Narodnozabavna glasba

Narodnozabavna glasba
Ansambel Gašperji, Dunaj, 2010
Glasbene koreninegodčevsko igranje, ljudsko petje
Kulturne korenine19. stoletje, alpske dežele (Avstrija, Nemčija, Slovenija, Švica)
Tipični instrumentiHarmonika, kitara, kontrabas ali bas kitara ali bariton, klarinet, trobenta
Podzvrsti
alpska narodnozabavna glasba, godčevska narodnozabavna glasba
Mesane zvrsti
zabavna glasba, turbo folk
Sorodne teme
Zgodovina · Ansambli · Festivali in tekmovanja

Narodnozabavna glasba[1] (avtor imena: Janez Bitenc) je glasbena zvrst, za katero so značilne ljudsko (etnično) obarvane pesmi. Razširjena je predvsem v Sloveniji, Avstriji, Švici in Nemčiji, pa tudi na Češkem ter v Italiji (južna Tirolska). Na Slovenskem je znana in razširjena še najbolj po zaslugi številnih narodnozabavnih ansamblov. Tovrstna glasba je pogosto prisotna na veselicah, porokah, njej pa je posvečenih tudi kar nekaj festivalov in tekmovanj. Nekateri ji slabšalno pravijo goveja muska ali kar govedna, to pa zato, ker naj bi ta glasba, kakor meni poznavalec Ivan Sivec, verjetno sodila zraven nedeljske goveje juhe. S to glasbo je tesno povezan tudi njen najznačilnejši instrument, to je diatonična harmonika (pogovorno frajtonerica), ki je v našem prostoru dobro zastopana na račun okoli 65 izdelovalcev.

Pri narodnozabavnih pesmih prevladujeta dva ritma: polka in valček. V zadnjem času so z vplivom moderne popularne glasbe prisotni tudi drugi ritmi. Tako mnogo ansamblov dandanes ne izvaja samo narodnozabavne glasbe, ampak tudi zabavno, turbo-folk in drugovrstno glasbo.

Zgodovina

Narodnozabavna glasba se je razvila iz ljudske glasbe, s čimer je mišljeno godčevsko igranje in ljudsko petje. Njeni začetki segajo v 19. stoletje, ko se je z izumom in pojavom diatonične harmonike hitro razmahnila. Predvsem po 2. svetovni vojni je število ansamblov začelo skokovito naraščati. Sprva so bili ansambli amaterski, šele kasneje tudi profesionalni. Za največjega glasbenika narodnozabavne glasbe na Slovenskem in v svetu velja Slavko Avsenik, ki je s svojim Ansamblom bratov Avsenik v 40-ih letih delovanja, začenši leta 1953, ustvaril ogromno pesmi (okrog 800), izmed katerih jih je mnogo ponarodelih. Najbolj je znana skladba Na Golici, ki velja za največkrat predvajano instrumentalno skladbo na svetu. Avsenik je tudi začetnik danes splošno razširjenega »tresočega« (udarjajočega) igranja na harmoniko, ki služi za spremljavo pesmi. Za enega najbolj znanih ansamblov v Sloveniji velja tudi Ansambel Lojzeta Slaka, ki ima poudarek na ljudsko obarvanih melodijah in besedilih. Najdlje delujoči ansambel na Slovenskem so Beneški fantje, ki preigravajo in ustvarjajo glasbo že od leta 1952.

Slovenska narodnozabavna glasba je bila leta 2017 vpisana tudi v Register slovenske nesnovne kulturne dediščine.

Znani slovenski pevci, ki so peli/pojejo v narodnozabavnem ansamblu

Sklici in opombe

  1. ↑ Tina Lengar Verovnik (Junij 2019). »V vezajem ali brez? »narodno-zabavna« ali »narodnozabavna« glasba«. Jezikovna svetovalnica. Pridobljeno 7. maja 2024.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Narodnozabavna glasba

Strategi Solo vs Squad di Free Fire: Cara Menang Mudah!