Nadškofija Zagreb (hrvaško Zagrebačka nadbiskupija, latinsko Archidioecesis Zagrebiensis) je rimoskokatoliška nadškofija in metropolija s sedežem v Zagrebu.
Zagrebški nadškofje, pogosto tudi kardinali, imajo tudi naslov hrvaškega primasa. Sedanji zagrebški nadškof in metropolit je Dražen Kutleša.[1]
Območje zagrebške nadškofije obsega severozahodni del celinske Hrvaške.
Zgodovina
Škofijo s sedežem v Zagrebu je ustanovil madžarski kralj sveti Ladislav I. leta 1094,, šele 11. novembra 1852 pa je bila s pristankom cesarja Franca Jožefa povišana v nadškofijo.
Zagrebški obred
Zagrebški obred je bil oblika bogoslužja, ki se je ustalil v nekdanji zagrebški škofiji in je bil v rabi vse do 1794, ko so ga nadomestili z rimskim obredom. Ko je Tridentinski koncil v 16. stoletju vpeljal enotno rimsko liturgijo za vso cerkev, se ta ukrep ni nanašal na zagrebški obred, ker je bil tedaj starejši od 200 let, kakršen je bil pogoj za uveljavitev izjeme. Raba zagrebškega obreda je vseeno usihala, zaradi pomanjkanja tovrstnih liturgičnih knjig v 17. stoletju. Leta 1794 ga je ukinil škof Maksimilijan Vrhovac na pobudo cesarja Jožefa II. Pomembne rokopisne in tiskane kodekse zagrebškega obreda danes hranijo v Hrvaški narodni knjižnici.
Novejša zgodovina
15. aprila 2023 je papež Frančišek sprejel odpoved nadškofa (in kardinala) Josipa Bozanića pastoralnemu vodstvu Zagrebške nadškofije in na njegovo mesto imenoval msgr. Dražena Kutlešo, ki je bil že 14. februarja tega leta imenovan za nadškofa-koadjutorja, z njegovo umestitvijo za nadškofa in metropolita pa se je proces prehoda vodstva nadškofije v nove roke zaključil.
Zagrebški škofje in nadškofje
Sklici
Viri
- Rebić, Adalbert, Bajt, Drago: Splošni religijski leksikon: A-Ž Ljubljana, Modrijan, 2007 (COBISS)
Glej tudi
Zunanje povezave
Rimskokatoliške škofije na Hrvaškem |
|---|
| Metropolija Zagreb | |
|---|
| Metropolija Reka | |
|---|
| Metropolija Split - Makarska | |
|---|
| Metropolija Đakovo - Osijek | |
|---|
Neposredno podrejena
Svetemu sedežu | |
|---|
.jpg)
