Možganski živec

Možganski živci – prikaz njihovega prehoda skozi lobanjsko dno v možgane

Možganski živec je vsak od dvanajstih parov živcev, ki izvirajo predvsem iz možganskega debla, vidni in olfaktorni živec pa iz velikih možganov. S somatskim nitjem oživčujejo področje glave in vratu, z vegetativnim nitjem pa tudi notranje organe v prsni in trebušni votlini (sin. nervi craniales).^[1]

Anatomija

Možganskih živcev je 12 parov, oštevilčenih z arabskimi (1–12) ali rimskimi številkami (I–XII):^[2][3][4]

Številčno ime	Opisno ime	Funkcija[1]
1. možganski živec	vohalni (olfaktorni) živec	Oživčuje olfaktorne regije nosne sluznice in omogoča zaznavo vonja.
2. možganski živec	vidni (optični) živec	Omogoča vid.
3. možganski živec	okulomotorični živec	Motorično oživčuje večino zunanjih zrkelnih mišic in omogoča premikanje zrkel navznoter, navzdol in navzgor.
4. možganski živec	trohlearni živec	Motorično oživčuje zgornjo poševno zrkelno mišico in omogoča premikanje zrkel navznoter in navzdol.
5. možganski živec	trivejni (trigeminalni) živec	S svojimi tremi vejami, očesnim (oftalmičnim), zgornječeljustničnim (maksilarnim) in spodnječeljustničnim (mandibularnim) živcem, senzorično oživčuje predvsem kožo obraza, veznico in zrklo, sluznico nosne in ustne votline ter obnosnih votlin, motorično pa žvečne mišice.
6. možganski živec	abducentni živec	Motorično oživčuje lateralno premo zrkelno mišico in odmika zrklo.
7. možganski živec	obrazni živec	Omogoča obrazno mimiko, okušanje na sprednjih dveh tretjinah jezika, proizvajanje sline in solz ter nadzoruje slušne mišice.
8. možganski živec	vestibulokohlearni živec	Vodi iz ravnotežnega in spiralnega organa; omogoča sluh in ravnotežje.
9. možganski živec	jezično-žrelni (glosofaringealni) živec	Senzorično oživčuje okušalne receptorje korena jezika, kožo zunanjega sluhovoda, sluznico predvsem srednjega ušesa in ušesne troblje ter številne visceralne receptorje, motorično pa mišice žrela ter vsebuje tudi parasimpatično živčno nitje za obušesno žlezo slinavko. Med drugim omogoča požiranje, žrelni refleks in tvorbo govora.
10. možganski živec	klatež (vagusni živec)	Senzorično nitje oživčuje kožo zunanjega sluhovoda, okušalne receptorje v korenu jezika, sluznico žrela in grla, motorično nitje mišice žrela, grla in požiralnika, parasimpatična ter visceralna aferentna vlakna pa notranje organe v prsni in trebušni votlini.
11. možganski živec	akcesorni živec	Oživčuje sternokleidomastoidno in trapezasto mišico ter omogoča obračanje vratu in skomiganje z rameni.
12. možganski živec	podjezični (hipoglosalni) živec	Motorični živec, ki oživčuje vse zunanje in notranje mišice jezika (razen m. palatoglossus, ki jo oživčuje klatež) in omogoča njegovo premikanje.

Poimenovanje

Možganske živce poimenujemo bodisi z zaporedno številko glede na njihovo lokacijo, od prednjega dela možganov navzad,^[4] ali z opisnim imenoma glede na strukturne lastnosti ali funkcijo, npr. vohalni (olfaktorni) živec omogoča voh, obrazni (facialni) živec oživčuje obraz z motoričnim nitjem, trivejni (trigeminalni) živec pa se razdeli v tri veje.^[5][6]

Sklici

1. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5545264/zivec?query=%C5%BEivec, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 25. 5. 2014.
2. Kandel, Eric R. (2013). Principles of neural science (5 izd.). Appleton and Lange: McGraw Hill. str. 1019–1036. ISBN 978-0-07-139011-8.
3. Paradiso, Mark F. Bear, Barry W. Connors, Michael A. (2007). Neuroscience: exploring the brain (3. izd.). Philadelphia, PA: Lippincott Williams & Wilkins. str. 173. ISBN 978-0-7817-6003-4.
4. http://www.merckmanuals.com/home/brain_spinal_cord_and_nerve_disorders/cranial_nerve_disorders/overview_of_the_cranial_nerves.html, vpogled: 25. 5. 2014.
5. Davis, Matthew C.; Griessenauer, Christoph J.; Bosmia, Anand N.; Tubbs, R. Shane; Shoja, Mohammadali M. »The naming of the cranial nerves: A historical review«. Clinical Anatomy. 27 (1): 14–19. doi:10.1002/ca.22345.
6. Harper, Douglas. »Trigeminal Nerve«. Online Etymology Dictionary. Pridobljeno 2. maja 2014.