Milan Mihelič, slovenski arhitekt in urbanist, akademik * 20. julij 1925, Dolenji Lazi pri Ribnici, † 13. februar 2021, Ljubljana[3]
Rodil se je očetu železniškemu delavcu Francu in materi Jožefi (roj. Novinec). Velja za enega vodilnih predstavnikov Ljubljanske šole za arhitekturo v drugi polovici 20. stoletja. Po vojni je krajši čas (1947/48) študiral arhitekturo v Pragi. Zatem je bil učenec Edvarda Ravnikarja, ki mu je po diplomi leta 1954 s posameznimi arhitekturami kmalu enakovredno stopil ob bok. Odlikujejo ga premišljen izbor izčiščenih tlorisov, do oblikovalske popolnosti izbrušeni detajli in natančnost načrtovanja od prvih risb do končne izvedbe. Njegove izvedbe so vrhunec industrijske proizvodnje posameznih materialov in gradbenih elementov.
Mihelič je soavtor dela paviljona A, avtor paviljonov B in C na Gospodarskem razstavišču. Načrtoval je samo delno uresničen kompleks stolpnic Bavarskega dvora z Mednarodno telefonsko centralo in stolpnico nekdanje SCT. Je arhitekt stanovanjskih stolpnic v Savskem naselju (skupaj z I. Arnautovićem), v Jakšičevi ulici in dveh v Kersnikovi ulici v Ljubljani. Po njegovih načrtih so sezidali sodobni veleblagovnici v Osijeku in Novem Sadu in stanovanjske stolpnice v Vukovarju. Zasnoval je več individualnih stanovanjskih hiš: lastno atrijsko hišo, hišo B. v Podutiku, hiše v Šempetru pri Novi Gorici, počitniško domovanje v Fiesi, hišo N. v Godešiču. Je avtor ene izmed najbolj kakovostnih arhitektur sodobnih slovenskih cerkva, župnijske cerkve Sv. Duha v Stožicah (1990-1994) v Ljubljani. Ukvarjal se je tudi s prenovo hiš v srednjeveški Ljubljani (Gornji trg) in dopolnil stavbo inštituta ZRC SAZU. Izrisal je novo postavitev Herkulovega vodnjaka pred tem inštitutom. Dve monografiji o njegovem umetniškem delu je napisal Stane Bernik. Mimo njegovih pretehtanih arhitekturnih del ne more noben pregled slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja.
Leta 2014 so mu, pred njegovo devetdesetletnico, pripravili manjšo pregledno razstavo v Ribnici. Njegove arhitekture so bile vključene v veliko razstavo jugoslovanske arhitekture in oblikovanja: Toward a Concrete Utopia: Architecture in Yugoslavia, v Momi v New Yorku 2018/19.
Milan Mihelič je bil najmlajši brat slikarja Franceta Miheliča. Drugi brat mu je bil pedagog Stane Mihelič. Gimnazijska leta je preživel v Ljubljani. Med vojno se je pridružil partizanom. Živel je v Sloveniji, delal pa je po vsej tedanji državi.
Nagrade in priznanja
Sklici
Zunanje povezave
|
---|
1960. | |
---|
1970. | |
---|
1980. |
- 1980: Danilo Benedičič
- Evgen Car
- Anton Demšar
- Karpo Godina
- Irena Grafenauer
- Niko Grafenauer
- Stane Jagodič
- Norina Jankovič
- Minu Kjuder
- Rudolf Kotnik
- Tone Partljič
- Bogdan Reichenberg
- Marjan Rožanc
- Duba Sambolec
- Mira Sardoč
- Ati Soss
- Marko Dekleva, Matjaž Garzarolli, Vojteh Ravnikar in Egon Vatovec
- Janez Bizjak, Marko Cotič in Dušan Engelsberger
- 1981: Janez Albreht
- Ljerka Belak
- Alenka Gerlovič
- Herman Gvardjančič
- Janez Hočevar - Rifle
- Andrej Inkret
- Miša Jelnikar
- Silvester Komel
- Marko Kravos
- Uroš Lajovic
- Janez Matičič
- Valentin Oman
- Milan Pajk
- Jože Privšek
- Biba Bertok in Marjan Gašperšič
- 1982: Danilo Bezlaj
- Janez Drozg
- Bronislav Fajon
- Branko Gombač
- Branko Gradišnik
- Lidija Kozlovič
- Božo Rogelja
- Barbara Rot in Božo Rot
- Slovenski kvintet trobil (Anton Grčar, Stanko Arnold, Viljem Trampuš, Boris Šinigoj, Boris Gruden)
- Vinko Tušek
- 1983: Ivo Ban
- Janez Bermež
- Vesna Gaberšček Ilgo
- Andrej Kokot
- Mojmir Lasan
- Branko Madžarevič
- Adriana Maraž
- Pihalni kvintet RTV Ljubljana (Jože Pogačnik, Božo Rogelja, Alojz Zupan, Jože Falout, Jože Banič)
- Milan Pogačnik
- Peter Ternovšek
- 1984: Bine Matoh
- Miloš Mlejnik
- Boris A. Novak
- Franc Novinc
- Klavdij Palčič
- Edvard Sršen
- Tone Stojko
- Lane Stranič
- Aleš Valič
- Marija Vidau
- 1985: Stanko Arnold
- Jožica Avbelj
- Olga Gracelj
- Gustav Januš
- Zmago Jeraj
- Taras Kermauner
- Miljenko Licul in Ranko Novak
- Rajko Ranfl
- Rudi Španzel
- Dare Valič
- 1986: Mijo Basailović
- Dragica Čadež
- Karel Jerič
- Milan Jesih
- Silvij Kobal
- Mirko Lipužič
- Tomaž Medvešček
- Marko Munih
- Vlado Novak
- Renato Quaglia
- 1987: Aleš Berger
- Emerik Bernard
- Alojz Ihan
- Lojze Logar
- Berta Meglič
- Ivanka Mežan
- Eduard Miler
- Vladimir Pezdirc
- Milko Šparemblek
- Fauvel 86 (Lojze Lebič, Ksenija Hribar, Jernej Habjanič)
- 1988: Jani Bavčar
- Peter Boštjančič
- Silva Čušin
- Peter Gabrijelčič
- Zdenko Huzjan
- Niko Košir
- Edi Majaron
- Uroš Rojko
- Ivo Svetina
- Lujo Vodopivec
- 1989: Emil Baronik
- Milan Dekleva
- Harald Draušbaher
- Veronika Drolc
- Maja Haderlap
- Franci Slak
- Maks Strmčnik
- Marija Lucija Stupica
- Vito Taufer
- Franko Vecchiet
|
---|
1990. | |
---|
2000. | |
---|
2010. | |
---|
2020. | |
---|
|
|
---|
Splošno | |
---|
Narodne knjižnice | |
---|
Drugo | |
---|