Miklošičeva cesta, Ljubljana

Za druge pomene glej Miklošičeva cesta.

Miklošičeva cesta, Ljubljana
Miklošičeva cesta
Poimenovana po	Franc Miklošič
Vzdrževalec	Mestna občina Ljubljana
Lega	Slovenija Mestna občina Ljubljana
Od	Prešernov trg
Do	Trg Osvobodilne fronte
Zgodovina
Odprtje	1898
Ljubljana - Miklošičeva cesta
Register kulturne dediščine Slovenije
Nepremična kulturna dediščina
Lega	Mestna občina Ljubljana
RKD št.	20024 (opis enote)[1]

Miklošičeva cesta je ena izmed najbolj prometnih (še posebej po številu pešcev) cest v Ljubljani, saj kot najkrajša linija povezuje Prešernov trg in Trg Osvobodilne fronte, kjer sta Železniška postaja Ljubljana in Avtobusna postaja Ljubljana.

Zgodovina

Pogled z Miklošičeve ceste proti Prešernovemu trgu

Leta 1898 so po slovenskem filologu, slavistu in jezikoslovcu Francu Miklošiču poimenovali eno izmed treh novih ulic oziroma cest ob Sodni palači.^[2]

Miklošičeva cesta je bila urejena po potresu v začetku 20. stoletja. V spodnjem delu med Prešernovim trgom in Miklošičevim parkom je bila pozidana pretežno s secesijskimi palačami. Zgornji del od Pražakove proti železniški postaji pa je bil urejen šele med obema vojnama. Več arhitektur je zasnoval Vladimir Šubic, vogalno zavarovalnico na zahodnem robu Jože Plečnik s sodelavci.

Urbanizem

Cesta se začne na stiku s Prešernovim trgom in konča na stiku s Trgom OF; urbanistično je razdeljena na šest delov:

• stik s Prešernovim trgom do T-križišča z Nazorjevo ulico,
• križišče z Nazorjevo ulico do križišča z Dalmatinovo ulico,
• križišče z Dalmatinovo ulico ob parku do križišča s Tavčarjevo ulico,
• križišče s Tavčarjevo ulico do križišča s Trdinovo in Čufarjevo ulico,
• križišče s Trdinovo in Čufarjevo ulico do križišča s Pražakovo ulico in
• od križišča s Pražakovo ulico do roba Trga Osvobodilne fronte.

Pomembne zgradbe

Ob cesti so:

• Frančiškanska, baročna cerkev Marijinega oznanjenja,
• Grand hotel Union, Miklošičeva 1, arhitekta Josipa Vancaša, 1903–1905
• Ljudska posojilnica na Miklošičevi 4 arhitekta Josipa Vancaša, 1907
• Zadružna gospodarska banka, Miklošičeva 8, arhitekta Ivana Vurnika, poslikava Helena Vurnik, 1922
• Miklošičev park, prvotna zasnova arhitekt Maks Fabiani,
• Bambergova hiša, Miklošičeva 16, arhitekt Maks Fabiani, 1907
• Regallijeva hiša, Miklošičeva 18, kipar Fran Berneker
• Krisperjeva hiša, Miklošičeva 20, arhitekt Maks Fabiani
• Sodna palača, Tavčarjeva 9, zgrajena med 1898 in 1902, arhitekt A. von Spindler z Dunaja
• Delavska zbornica, danes v pritličju Kinoteka, s plastikami kiparja Lojzeta Dolinarja, Miklošičeva 26, 28, arhitekt Vladimir Šubic, 1927–1928
• Hotel Austrotel in parkirna hiša, arhitekt Jože Koželj, 1971
• Blok Pokojninskega zavoda, Miklošičeva 34, arhitekt Vladimir Šubic, 1927
• Palača Grafike, Miklošičeva 40, vogal Trg OF, arhitekt Vladimir Šubic, 1931
• Palača Vzajemne zavarovalnice, Miklošičeva 19, arhitekt Jože Plečnik, sodelavec France Tomažič, 1928–1930

Sklici in opombe

1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 20024«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
2. Vlado Valenčič: Zgodovina ljubljanskih uličnih imen (Ljubljana, 1989), 118.

Viri

• Špela Kuhar, Robert Potokar, Gremo v mesto, Ljubljana, 2009, ISBN 978-961-91152-2-0
• Breda Mihelič (1994). Vodnik po Ljubljani. DZS d.d. COBISS 40765440. ISBN 86341-1195-4.

Glej tudi

• Seznam cest in ulic v Ljubljani