Mišljenje, v širšem pomenu, obsega različne spoznavne procese, ki potekajo v delovnem spominu (predstavljanje, pomnjenje, presojanje, odločanje, sklepanje, sanjarjenje, načrtovanje, ocenjevanje, reševanje problemov). Ljudje so edina bitja, ki se o samem mišljenju tudi sprašujejo (kaj mišljenje je, kako se razvija ...).
Vrste mišljenja
Mišljenje lahko razlikujemo glede na več stvari:
Glede na odnos do stvarnosti
Realistično mišljenje - Kombiniranje stvarnih dejstev brez subjektivnega.
Domišljijsko mišljenje - Svobodnejše, pod vplivom subjektivnih dejavnikov, posameznikovih čustev in želja. Za rezultate domišljijskega mišljenja velja, da v svoji celostni obliki še niso bili narejeni, so unikatni.
Realističnega in domišljiskega mišljenja ne moremo povsem ločiti/razdvojiti, saj se ponavadi prepletajo objektivni in subjektivni dejavniki, nobenega od teh pa ne moremo popolnoma izločiti. Deljenje mišljenja je potemtakem odvisno samo od tega, kateri dejavniki prevladujejo (objektivni, subjektivni).
Divergentno in konvergentno mišljenje
Po doktorju Joy Paul Guilfordu:
Konvergentno mišljenje - je osredotočeno na samo eno zamisel, daje pa predvidljive in tipične rešitve, ki temeljijo na predznanju in logičnem mišljenju.
Divergentno mišljenje - razvijanje številnih zamisli in iskanje oddaljenih povezav. Rešitve so nepričakovane in nenavadne, ter zahtevajo drugačno videnje problema in nove sinteze znanja - preseganje predhodnega znanja.
Razlikovanje mišljenja z vidika njegovega razvoja
Konkretno mišljenje - V razvoju se pojavi najprej.
Abstraktno mišljenje - Razvije se pozneje, pri mišljenju uporabljamo tudi abstraktne pojme.
