Mestna hranilnica ljubljanska

Mestna hranilnica ljubljanska
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v Ljubljana-center
Mestna hranilnica ljubljanska
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Arhitekturni slogsecesija
NaslovČopova ulica 3, Ljubljana
Koordinati46°3′6.42″N 14°30′18.32″E / 46.0517833°N 14.5050889°E / 46.0517833; 14.5050889
Začetek gradnje1903
Dokončano1904
Tehnični podatki
Št. nadstropij3
Projektiranje in gradnja
ArhitektJosip Vancaš
Ljubljana - Mestna hranilnica
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1584 (opis enote)[1]

Mestna hranilnica ljubljanska je bila ustanovljena leta 1889, čeprav je občinski svet Mestne občine Ljubljana sprejel sklep o ustanovitvi slovenske hranilnice in prva hranilniška pravila že 11.9.1883. Z rednim poslovanjem je Mestna hranilnica ljubljanska pričela 1.10.1889 ob 9. uri v prostorih Magistrata.

Bila je ena prvih slovenskih denarnih ustanov in prva konkurenca nemški Kranjski hranilnici, ki je bila do tedaj najpomembnejša v mestu, predvsem pa je najstarejša slovenska finančna institucija, ki s strankami posluje neprekinjeno vse od leta 1889.

Pobudnik gradnje poslopja hranilnice je bil ljubljanski župan Ivan Hribar. Na mednarodnem natečaju je projekt dobil prvo nagrado. Zgrajeno je bilo v letih 1903 in 1904 po načrtu Josipa Vancaša (1869-1933), sarajevskega arhitekta, ki je ustvaril mnoge znane zgradbe v Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Poleg Mestne hranilnice je v Ljubljani zgradil še Ljudsko posojilnico in Grand hotel Union na Miklošičevi ulici, ki sta med najpomembnejšimi secesijskimi stavbami v mestu. Gradnjo je vodil ljubljanski stavbenik Filip Supančič.

Danes se nahaja v stavbi poslovalnica NLB. V pritličju so še drugi trgovski lokali, v zgornjih nadstropjih pa službeni prostori NLB.

Arhitektura

Vhodni portal

Stavba Mestne hranilnice je znana po secesijskem pročelju, na katerem najbolj izstopa nadstrešek iz stekla in kovanega železa v obliki razprtih cvetnih listov. Je podoben a skromnejši kot tisti nad vhodom Urbančeve hiše. Nad vhodom je ohranjen edini originalni secesijski izvesek. Fasado krasita kipa, alegoriji trgovine in proizvodnje.

Bančna dvorana v prvem nadstropju je prav tako izdelana v secesijskem stilu. Ohranjen je štukaturni okras z enakimi motivi kot na pročelju, avtentični lestenci in kosi prvotnega pohištva. Jedkana stekla in ostala notranja oprema so bili izdelani kasneje.

Sklici in opombe

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1584«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Viri

Glej tudi

Zunanje povezave

Strategi Solo vs Squad di Free Fire: Cara Menang Mudah!