Odrasle kače te vrste dosežejo v dolžino med 40 in 50 cm, našli pa so tudi že primerke dolge med 63 in 80 cm[4]. Samice so, kot je to pri kačah pogosto, večje od samcev. Mali gad je najmanjša vrsta evropskih gadov. Ima kratko in čokato telo ter majhno srčasto oblikovano glavo, ki ima na temenu več velikih lusk. Na hrbtu so luske razporejene v 19 vrst, med režami pa je pogosto videti temno kožo. Osnovna barva malega gada je siva ali oker, po hrbtu pa poteka značilna črno obrobljena temno rjava cikcakasta proga[5].
Razširjenost
Mali gad je razširjen od južne Francije pa vse do Kitajske[2]. Doslej ni priznana nobena podvrsta[6].
V Sloveniji mali gad ni razširjen.
Reference
↑Joger, Ulrich; Crnobrnja Isailovic, Jelka; Vogrin, Milan; Corti, Claudia; Sterijovski, Bogoljub; Westerström, Alexander; Krecsák, László; Pérez Mellado, Valentin; Sá-Sousa, Paulo; Cheylan, Marc; Pleguezuelos, Juan M.; Sindaco, Roberto (2008). »Vipera ursinii«. Rdeči seznam ogroženih vrst IUCN. Verzija 2011.1. Svetovna zveza za varstvo narave. Pridobljeno 5. julija 2011.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
↑ 2,02,1McDiarmid RW, Campbell JA, Touré T. 1999. Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, vol. 1. Herpetologists' League. 511 pp. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
↑Bonaparte, Carlo Luciano. 1835. Iconografia della Fauna Italica per le quattro classi degli animali vertebrati, Toma 2. Roma.
↑Mallow D, Ludwig D, Nilson G. 2003. True Vipers: Natural History and Toxinology of Old World Vipers. Krieger Publishing Company, Malabar, Florida. 359 pp. ISBN 0-89464-877-2.
↑Arnold, E,N. and J.A. Burton. 1978. A Field Guide to the Reptiles and Amphibians of Britain and Europe. Collins. London. ISBN 0-00-219318-3.