Njena mati je zapustila Primorsko zaradi fašističnega nasilja in bila uradnica v Ljubljani, njen oče je bil iz Škofje Loke in voznik rešilca, družina pa je živela na Ljubljanskem gradu. Majda Bernard se je učila baleta in izraznega plesa pri Meti Vidmar, bila je v nižji in srednji glasbeni šoli, v času šolanja na Gimnaziji Jožeta Plečnika se je učila petja pri Franciju Schiffrerju, ki je bil znan operni pevec in oče njenega bodočega moža. Že kot gimnazijka se je 1953 prijavila in bila sprejeta kot manekenka, njena manekenska kariera je trajala do vrhunca na modnih revijah pletenin v Moskvi, St. Petersburgu in v Rigi leta 1959. Na eni od modnih revij je spoznala tudi bodočega moža, Mojmirja Sepeta, ki je bil glasbenik v spremljevalnem orkestru. Že 19-letna je bila kot šolana pevka izbrana na avdiciji Ljubljanskega jazz ansambla, s katerim se je podala na enomesečno turnejo v Pariz. Leta 1956 se je z Mojmirom Sepetom poročila, leto kasneje se jima je rodila hči Polona. Po zaključku manekenske kariere se je posvetila izključno petju, predvsem popevki in šansonu. Leta 1960 je nastopila na Jazz festivalu na Bledu in postala ena najvidnejših pevk zlatega obdobja slovenske popevke. Na festivalu Slovenska popevka je nastopila vsa leta med 1962 in 1977, razen leta 1968. Leta 1972 je zmagala na Slovenski popevki s skladbo Med iskrenimi ljudmi (strokovna žirija), leta 1974 s skladbo Uspavanka za mrtve vagabunde (mednarodna žirija, občinstvo), leta 1976 pa je dobila 1. nagrado občinstva za pesem Pismo za Mary Brown.
1983 je na I. mednarodnem zabavnoglasbenem festivalu mediteranskih držav v Aleksandriji s pesmijo Toplo, hladno morje (Jure Robežnik – Dušan Velkaverh – Robežnik) osvojila 1. nagrado.
.jpg)
