Lola Mk4 in izboljšana različica Mk4A je Lolin dirkalnik Formule 1, ki je bil v uporabi v sezonah 1962 in 1963, ko so z njim dirkali John Surtees, Roy Salvadori, Bob Anderson, Lucien Bianchi, John Campbell-Jones, Chris Amon, Masten Gregory in Mike Hailwood. Dirkalnik je izdelal ustanovitelj, lastnik in glavni inženir Lole Eric Broadley na zahtevo Rega Parnella, šefa moštva Bowmaker Racing Team. Mk4 je Lolin prvi dirkalnik za dirke najvišjega nivoja.
Zgodovina
Zasnova močno sledi Broadleyevim izkušnjam iz nižje kategorije Formula Junior z jekleno sestavljeno konstrukcijo in pregrado tako pred kot tudi za dirkačem. Motor je bil znotraj šasije, hladilnik pa je bil nameščen spredaj, dve cevi iz konstrukcije šasije sta služili kot hlajenje za motor. Zaradi zamude pri novih motorjih Coventry Climax V8, so bili dirkalniki prvotno zgrajeni okoli starejše različice V4 FPF.
Dirkalnik je debitiral na neprvenstveni dirki za Veliko nagrado Bruslja, kjer se je John Surtees kvalificiral na sredino štartne vrste, toda na dirki odstopil. Na prvenstvenih dirkah je debitiral na Veliki nagrado Nizozemske. Zdaj že novim motorjem V8 je Surtees celo osvojil najboljši štartni položaj, toda zaradi slabe zanesljivosti dirkalnika sta tako Surtees kot Roy Salvadori odstopila. Surtees je dosegel prvo zmago dirkalnika na neprvenstveni dirki International 2000 Guineas na dirkališču Mallory Park, toda zaradi prevelikega upogibanja šasije ni mogel dosegati podobnih rezultatov tudi na prvenstvenih dirkah.
To težavo so poskušali odpraviti z namestitvijo dodatnih cevi okoli šasije dirkalnika Mk4. Nov dirkalnik Mk4A je zaradi več delov zvarjenih na šasijo že bil nekoliko podoben školjki. Z izboljšano različico šasije je prišlo še nekaj dobrih rezultatov, toda nato se je zaradi pomanjkanja denarja razvoj popolnoma ustavil, zato sta bili tako Mk4 kot tudi Mk4A ob koncu sezone že nekonkurenčna. Tako so dirkalniki sodelovali tudi na dirkah Interkontinentalne Formule z 2750 cm³ verzijo V4 motorja. Dva taka dirkalnika sta sodelovala na začetku sezone 1963 na dirkah za Veliko nagrado Avstralije in Veliko nagrado Nove Zelandije, kjer je Surtees dosegel zmago in drugo mesto. Reg Parnell je z dirkalniki Mk4/4A sodeloval tudi v Formuli 1 v sezoni 1963, kjer pa Lole niso bile konkurenčne Cooperjem. En dirkalnik Mk4 je kupil privatnik Bob Anderson, ki ga je prijavil na več prvenstvenih in neprvenstvenih dirk, tudi zmagal je na dirki za Veliko nagrado Rima.
Prvenstvene dirke
(legenda) (odebeljene dirke pomenijo najboljši štartni položaj, poševne pa najhitrejši krog)
† Šasija Mk4A.
Neprvenstvene dirke
† Šasija Mk4A.
‡ Dirkalnik s 4-cilindričnim FPF motorjem.
Viri