Molièreva komedija Ljudomrznik se od vseh njegovih iger najbolj približuje tragikomediji. Glavni junak Alcest je tip pravičnika, ki ne trpi moralnih napak okolja v katerem živi, zato jih ostro kritizira. Njegov prijatelj Filint mu priporoča prizanesljivost, uvidevnost, stojično vdanost. Alcest postane tragikomičen, ko se sam zaljubi v spogledljivko, polno napak svojega okolja. S tem postane tudi sam žrtev značilnega klasicističnega nasprotja med razumom in čustvom. Sklep igre kaže na nezmožnost srečnega razpleta, junak se mora umakniti iz družbe v samoto, s tem je konec tudi njegove moralne vloge.[1]
