Letalonosilke razreda Invincible

HMS Ark Royal leta 2008
Pregled razreda
Ime:	Invincible
Ladjedelnica:	Swan Hunter Vickers Limited Shipbuilding Group
Uporabniki:	Kraljeva vojna mornarica
Predhodni:	Audacious in Centaur
Naslednji:	Queen Elizabeth
V službi:	11. julij 1980 - 28. avgust 2014
Izdelane ladje:	3
Začetek gradnje:	HMS Illustrious R06
Razrezane ladje:	HMS Invincible R05 Ark Royal R07
Splošne značilnosti
Izpodriv:	22.000 ton[1]
Dolžina:	209 m (686 ft)
Širina:	36 m (118 ft)
Ugrez:	8 m (26 ft)
Pogon:	COGAG 4 × Rolls-Royce Olympus TM3B plinske turbine 8 × Paxman Valenta dizelski generatorji 100.000  KM(75 MW) 2 gredi
Hitrost:	28 kn (52 km/h; 32 mph) (maks.) 18 kn (33 km/h; 21 mph) potovalna hitrost
Doseg:	7.000 nmi (13.000 km; 8.100 mi) pri potovalni hitrosti
Vkrcana posadka:	Do 500 vojakov
Posadka:	Ladja: 650, Letalski oddelek: 350
Oborožitev:	2 × 20 mm protiletalski topovi 3 Phalanx/Goalkeeper Gatlingovi topi za zadnjo linijo obrambe
Objekti za zrakoplove:	168 m (551 ft) dolga steza in 13° skakalnica
Opombe:	[2]

Invincible je bil britanski razred treh lahkih letalonosilk. V razredu so bile letalonosilke HMS Invincible (R05), HMS Illustrious (R06) in HMS Ark Royal (R07). Oborožene so bile z lovci Sea Harrier in helikopterji Sea King.

Letalonosilke so bile namenjene protipodmorniškem bojevanju v Severnem Atlantiku. So se pa uporabljale tudi v Falklandski vojni, med vojno v Jugoslaviji (v 1990. letih) in v nnvaziji na Irak leta 2003.

Vse letalonosilke razreda so upokojili, dve od njih so razrezali. Nasledili jih bosta dve precej večji letalonosilki razreda Queen Elizabeth.

HMS Ocean ni iz razreda Invincible, ima pa obliko trupa, ki temelji na razredu Invincible.

Sklici

1. »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. januarja 2012. Pridobljeno 5. maja 2015.
2. »Invincible Class Aircraft Carriers, United Kingdom«. Naval-technology.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. junija 2008. Pridobljeno 5. avgusta 2011.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi Invincible class aircraft carriers v Wikimedijini zbirki