Naseljevanje Kubana in sosednjih črnomorskih regij je bilo postopno. Trajalo je več kot sto let in bilo zelo odvisno od izidov vojn med Rusijo in Turčijo.[1] Sredi 18. stoletja so v regiji prevladovala hribovska adigejska plemena.[1] Po rusko-turški vojni 1768-1774 je regija postala zanimiva za rusko carsko oblast.[1]
Da bi preprečila načrte Osmanskega cesarstva, da bi Kuban postal izhodišče za vrnitev na Krim, je začela Rusija v 1770. letih ob reki Kuban graditi mrežo utrdb.[1] Po ruski priključitvi Krima, desnega brega reke Kuban in polotoka Taman leta 1783, je reka Kuban postala meja Ruskega cesarstva.[1] V 1780. in 1790. letih so se ob Kubanu začele graditi nove trdnjave.[1]
Do 1790. let so bile te trdnjave in zapuščena kozaška naselja ob reki Labi edini znak ruske prisotnosti na tem ozemlju.[1] Obširnejše naseljevanje se je začelo v letih 1792–1794, ko je ruska vlada začela tja naseljevati Črnomorske in Donske kozake, da bi utrdila južne meje cesarstva.[1] Na koncu 18. in začetku 19. stoletja je bil poseljen ves desni breg reke Kuban.[1] V tem času so se pojavila tudi prva naselja ob Črnem morju in med rekama Kuban in Bolšaja Laba.[1] V drugi polovici 19. stoletja se je naseljevanje okrepilo in ozemlje je bilo administrativno organizirano v Kubansko oblast in Črnomorski okrug,[1] ki je kasneje postal Črnomorski guvernat.[1]
V začetku 20. stoletja je bila večina prebivalcev Kubana Ukrajincev (55% leta 1926). Zaradi sovjetske in ruske politike (Gladomor, deportacije in prisilna rusifikacija od 1930ih naprej) je do leta 2002 njihov delež padel na 0,9% prebivalstva.[2]
Sklici
↑ 1,001,011,021,031,041,051,061,071,081,091,101,11Азаренкова, А. С.; Бондарь, И. Ю. ; Вертышева, Н. С. (1986). Основные административно-территориальные преобразования на Кубани (1793–1985 гг.) [Glavne administrativne in ozemeljske spremembe v Kubanski regiji (1793-1985). Краснодарское книжное издательство.
