Koati

Koati[1]
Ohranitveno stanje taksona
najmanj ogrožen (IUCN) [2]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Chordata (strunarji) Razred: Mammalia (sesalci) Red: Carnivora (zveri) Podred: Caniformia Družina: Procyonidae Rod: Nasua Vrsta: N. nasua
Znanstveno ime
Nasua nasua (Linnaeus, 1766)
Območje razširjenosti v Južni Ameriki; poleg tega živi na zahodu Ekvadorja in zahodu ter severu Kolumbije

Koati ali nosati medved (znanstveno ime Nasua nasua) je rakunu podobna žival. Žival po navadi zraste od 43 – 47 cm, rep pa je dolg od 45 – 68 cm. Odrasel osebek na splošno tehta od 2–7,2 kg.^[3] Živijo v Srednji in Južni Ameriki. Prepoznamo jih po dolgem, obročkastem repu in gibčnem gobčku s katerim brskajo za hrano.

So vsejedi, na njihovem jedilniku se znajdejo žuželke, jajca, celo kuščarice in ptičji mladiči, pa tudi sadje. Samci koatija so podrejeni samicam.

Njegova barva je zelo spremenljiva in obroči na repu so morda le nekoliko vidni, vendar je njegova najbolj prepoznavna značilnost ta, da nima večinoma belega gobca (ali 'nosa') svojega severnega sorodnika, belonosega coatija.

Razširjenost in življenjski prostor

Lobanja koatija

Koati je razširjen v tropski in subtropski Južni Ameriki. Pojavlja se v nižinskih gozdovih vzhodno od Andov visoko do 2500 m od Kolumbije in Gvajane južno do Urugvaja in severne Argentine. Razširjenost koatijev je pomembno in negativno povezana z nadmorsko višino, vendar pozitivno povezana z gozdom.

Zabeležen je bil v zahodnem Ekvadorju ter severni in zahodni Kolumbiji.^[4][5] V Argentini je bil zabeležen v provincah Santa Fe in Salta.^[6] Vnesen in naturaliziran je bil na otoku Majorka, kjer velja za invazivno vrsto.^[7][8]

Edini dokumentirani zapisi o belonosih koatijih (Nasua narica) v Južni Ameriki so iz skrajnega severozahoda Kolumbije, v regiji zaliva Urabá, blizu kolumbijske meje s Panamo. Manjši gorski koati (Nasuella) živi predvsem na nadmorskih višinah nad koatiji, vendar se precej prekriva.^[9]

Invazivnost

V Evropi je ta vrsta od leta 2016 vključena na seznam invazivnih tujerodnih vrst (seznam Unije).^[10] To pomeni, da te vrste ni mogoče uvažati, gojiti, prevažati, tržiti ali namerno izpuščati v okolje v celotni Evropski uniji.^[11]

Vedenje

Koatiji so različnih barv in so lahko – med drugim – skoraj črni ali oranžno rdeči.

Koatiji so dnevne živali in živijo tako na tleh kot na drevesih. So vsejedi, jedo pa predvsem sadje, nevretenčarje, druge male živali in ptičja jajca. Prav tako iščejo sadje na drevesih visoko v krošnjah in z gobcem rinejo skozi špranje, da bi našli živalski plen na tleh. Poleg tega iščejo živalski plen tudi tako, da prevračajo kamenje ali s kremplji trgajo hlode. Ugotovljeno je bilo, da je koati gostitelj acantocephalan, črevesnega parazitskega črva Pachysentis lauroi.^[12]

Samice običajno živijo v velikih skupinah, ki jih sestavlja od 15 do 30 živali. Samci so običajno samotarji.] Samotarski samci so prvotno veljali za ločeno vrsto zaradi različnih družbenih navad in so jih imenovali coatimundis, izraz, ki se včasih uporablja še danes. Niti skupine samic niti samci ne branijo edinstvenega ozemlja, zato se ozemlja prekrivajo.^[13]

Člani skupine lahko tiho cvilijo, vendar so alarmni klici različni, sestavljeni iz glasnih zavijanj in klikov. Koatiji običajno spijo na drevesih. Ko se oglasi alarm, splezajo na drevesa, nato pa se spustijo na tla in se razidejo. Plenilci koatijev so lisice, jaguar, jaguarundi in občasno človek.^[14]

Razmnoževanje

Družina koatijev pri Iguasujskih slapovih

Vse samice v skupini pridejo na toplo hkrati, ko je sezona sadja, in se parijo z več samci. Obdobje brejosti je od 74 do 77 dni. Obdobje estrusa traja 1–2 tedna. Samice v ujetništvu skotijo ​​1–7 mladičev naenkrat. V divjini zapustijo skupino, da se kotijo ​​v gnezdu, zgrajenem na drevesih, in se ponovno pridružijo skupini s svojimi potomci 5–6 tednov kasneje. Običajno ostanejo v svoji natalni skupini. Samci se običajno razidejo iz svoje natalne skupine pri starosti treh let. Koatiji običajno živijo do 7 let v naravi, v ujetništvu lahko živijo do 14 let.

Taksonomija

Viverra nasua je bilo znanstveno ime, ki ga je leta 1766 predlagal Carl Linnaeus za vzorec rdečega coatija.^[15] Podrejen je bil rodu Nasua. Od leta 2005 je bilo priznanih 13 podvrst:

• N. n. nasua Linnaeus, 1766
• N. n. spadicea Olfers, 1818
• N. n. solitaria Schinz, 1823
• N. n. vittata Tschudi, 1844
• N. n. montana Tschudi, 1844
• N. n. dorsalis Gray, 1866
• N. n. molaris Merriam, 1902
• N. n. manium Thomas, 1912
• N. n. candace Thomas, 1912
• N. n. quichua Thomas, 1912
• N. n. cinerascens Lönnberg, 1921
• N. n. aricana Vieira, 1945
• N. n. boliviensis Cabrera, 1956

Sklici

1. Wilson, Don E.; Reeder, DeeAnn M., ur. (2005). Mammal Species of the World (3. izd.). Baltimore: Johns Hopkins University Press, 2 knjigi (2142 str.). ISBN 978-0-8018-8221-0. OCLC 62265494.
2. Duckworth, J.W. & Schipper, J. (2008). Nasua nasua . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 9 October 2008.
3. Kays, R. (2009). "Handbook of the Mammals of the World: Carnivores" (Wilson, D. E., and R. A. Mittermeier, eds.). Handbook of the Mammals of the World. Vol. 1. pp. 526–528. ISBN 978-84-96553-49-1.
4. Decker, D. M. (1991). »Systematics of the Coatis, Genus Nasua (Mammalia, Procyonidae)« (PDF). Proceedings of the Biological Society of Washington. 104: 370–386. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 6. oktobra 2014. Pridobljeno 21. avgusta 2024.
5. Guzman-Lenis, A. R. (2004). »Preliminary Review of the Procyonidae in Colombia« (PDF). Acta Biológica Colombiana. 9 (1): 69–76. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. aprila 2014. Pridobljeno 21. avgusta 2024.
6. Eisenberg, J.; Redford, K. H. (1989). »Nasua nasua (Linnaeus, 1766)«. Mammals of the Neotropics. Zv. The Central Neotropics: Ecuador, Bolivia, Brazil. Chicago: University of Chicago Press. str. 288–289. ISBN 9780226195421.
7. Davies, Richard (17. april 2015). »Intrusos exóticos« [Exotic intruders]. El País (v španščini). Arhivirano iz spletišča dne 19. avgusta 2023.
8. Irwin, Aisling (2. avgust 2016). »African ibis and South American coati among 37 on EU's kill list«. Arhivirano iz spletišča dne 30. septembra 2023.
9. Helgen, K. M.; Kays, R.; Helgen, L. E.; Tsuchiya-Jerep, M. T. N.; Pinto, C. M.; Koepfli, K. P.; Eizirik, E.; Maldonado, J. E. (2009). »Taxonomic boundaries and geographic distributions revealed by an integrative systematic overview of the mountain coatis, Nasuella (Carnivora: Procyonidae)« (PDF). Small Carnivore Conservation (41): 65–74.
10. »List of Invasive Alien Species of Union concern«. European Commission. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2024. Pridobljeno 27. julija 2021.
11. »Regulation (EU) No 1143/2014 of the European parliament and of the council of 22 October 2014 on the prevention and management of the introduction and spread of invasive alien species« (PDF). 2014. Arhivirano iz spletišča dne 9. aprila 2024.
12. Gomes, Ana Paula N.; Amin, Omar M.; Olifiers, Natalie; Bianchi, Rita de Cassia; Souza, Joyce G. R.; Barbosa, Helene S.; Maldonado, Arnaldo (2019). »A New Species of Pachysentis Meyer, 1931 (Acanthocephala: Oligacanthorhynchidae) in the Brown-Nosed Coati Nasua nasua (Carnivora: Procyonidae) from Brazil, with Notes on the Genus and a Key to Species«. Acta Parasitologica. 64 (3): 587–595. doi:10.2478/s11686-019-00080-6. PMC 6814649. PMID 31286360.
13. »BBC Ring-tailed Coati«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. januarja 2009. Pridobljeno 13. julija 2007.
14. McLuen, Nicole; Perry, Pamela (2000). »Southern Coati«. itech.pjc.edu. Arhivirano iz spletišča dne 9. julija 2008. Pridobljeno 13. julija 2007.
15. von Linné, Carl (1766). »Viverra nasua«. Systema naturae : per regna tria natura, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis [The system of nature: according to the three kingdoms of nature, according to classes, orders, genera, species, with characters, differences, synonyms, places] (v latinščini). Zv. 1 (12 izd.). Holmiae: L. Salvii.

Zunanje povezave