PROFILBARU.COM

	Klinoklor serafinit
Splošno
Kategorija	VIII. razred – Silikati,; podrazred: plastnati silikati (filosilikati),; kloritna skupina
Kemijska formula	(Mg,Fe2+)5Al[(OH)8\|AlSi3O10]
Strunzova klasifikacija	9.EC.55
Klasifikacija DANA	71.04.01.04
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m),; prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celica	a = 5,3 Å, b = 9,3 Å, c = 14,3 Å, Z = 2, β= 97°, V = 699,59 Å3
Lastnosti
Molekulska masa	595,22 g/mol
Barva	Brezbarvna, bela, siva, rjava, rumenkasta, zelenkasta, modrikasta, rdeče vijolična
Kristalni habit	Zrnat, masiven, psevdo heksagonalen
Kristalni sistem	Monoklinski
Razkolnost	Popolna po {001}
Lom	Neraven
Žilavost	Upogljiv
Trdota	2 - 2,5
Sijaj	Steklast, bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Gostota	2,55 – 2,75 g/cm3,; povprečna: 2,65 g/cm3,; izračunana: 2,83 g/cm3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,571 – 1,588,; nβ = 1,571 – 1,589,; nγ = 1,576 – 1,599
Dvolomnost	δ = 0,005 – 0,011
Pleohroizem	x: svetlo rumeno zelen do svetlo modro zelen,; y, z: svetlo zelenkasto rumen do svetlo modro zelen
Kot 2V	Izračunan: 0º - 36º,; izmerjen: 0º - 40º
Disperzija	r < <
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Najpogostejše nečistoče	Cr, Ca
Radioaktivnost	Ni radioaktiven
Sklici
Glavne vrste
Druga imena	Kolerajnit, kämmererit (rdeč), mofit, penin, proklorit, ripidolit, šeridanit

Klinoklor (iz grškega klino – poševen in hloros – zelen) ali ripidolit (iz grškega ripis – pahljača in lithos – kamen) je zelo pogost silikatni mineral iz podrazreda plastnatih silikatov s kemijsko formulo (Mg,Fe²⁺)₅Al[(OH)₈|AlSi₃O₁₀].^[3] Kristali so najpogosteje ploščati, lističasti ali žarkasti, lahko pa so tudi masivni skupki.

Mineral je odkril in prvi opisal William Phipps Blake leta 1851 v West Chesterju v Pensilvaniji (ZDA).

Značilnosti

Čisti klinoklor je brezbarven, primesi pa ga značilno obarvajo. Prevladuje zelenkasto bela do temno zelena barva. Kristali so prozorni do prosojni in imajo steklast sijaj. Prelomi imajo vlaknato strukturo in bisern do svilnat sijaj. Mineral je mehak, saj je njegova trdota od 2 do 2,5. Njegova gostota je 2,55 do 2,75 g/cm³.

Podvrste in različki

Delesit in diabantit sta z železom bogata različka kliniklorja.
Kämmererit je s kromom bogat različek, ki je zaradi značilne rdeče barve breskovega cveta zelo cenjen med zbiralci klinoklorja. Ime je dobil po Augustu Alexandru Kämmererju, nemškemu direktorju rudnikov v Sankt Peterburgu.
Leuchtenbergit je različek z majhno vsebnostjo železa.
Penin je z magnezijem obogaten zeleno črn različek klinoklorja.
Šeridanit je z aluminijem bogat različek.

Nastanek in nahajališča

Kliniklor je nastal s hidrotermalnim metamorfizmom v skrilavcih ali marmorju. Spremljajoči minerali so biotit, hondrodit in magnetit.

Njegova tipska lokacija je West Chester v Pensilvaniji. Druga pomembna nahajališča so v Ahmatovsku in Zlatoustu na Uralu (Ruska federacija), Schwarzensteinu na Tirolskem, Traversalli v Piemontu (Italija) in Markt-Laugastu v Gornji Frankoniji (Nemčija).

V Sloveniji so minerale iz kloritne skupine našli v dolini Bistrice pri Slovenski Bistrici.^[4]

Sklici

↑ Webmineral.com http://webmineral.com/data/Clinochlore.shtml
↑ Mindat.org http://www.mindat.org/min-1070.html
↑ Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

Glej tudi

[1] Webmineral.com http://webmineral.com/data/Clinochlore.shtml

[2] Mindat.org http://www.mindat.org/min-1070.html

[3] Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.

[4] Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.

[1]

[2]

[3]

[4]