Januš Golec, slovenski rimskokatoliški duhovnik in urednik, * 28. avgust 1888, Polje ob Sotli, † 24. maj 1965, Maribor.
Po končani gimnaziji v Celju je obiskoval mariborsko bogoslovje ter bil leta 1911 postavljen za kaplana na Remšnik. Mašniško posvečenje je prejel 25. junija 1911. Med vojno je bil vojni kurat, v Galiciji je bil trikrat ranjen ter leta 1917 kot invalid (brez roke) upokojen. Od leta 1919 je kot urednik deloval v Tiskarni sv. Cirila ter se uveljavil tudi kot ljudski pisatelj; napisal je ljudske povesti Guzaj, Trojno gorje, Kruci, Ponarejevalci in Propast in dvig. Bil je tudi urednik Slovenskega gospodarja.[1]
Poleg Alice Schalek je bil eden izmed prvih slovenskih vojnih dopisnikov, V prvi svetovni vojni je za dnevnik Slovenec in tednik Slovenski gospodar poročal iz vzhodne fronte v Galiciji, kjer je bil med letoma 1914 in 1916.[2]
Leta 1925 so ga izvolili izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. Leta 1938 je prejel državno odlikovanje Red sv. Save IV. stopnje.[1]
Viri
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
