Ivan Zonara (grško starogrško Ἰωάννης Ζωναρᾶς, Iōánnēs Zōnarâs) je bil bizantinski letopisec in teolog, ki je živel v Konstantinoplu in ustvarjal v 12. stoletju, * okoli 1074, † po 1159.
Pod cesarjem Aleksejem I. Komnenom je postal načelnik bizantinskega sodstva in cesarjev osebni tajnik (protasēkrētis). Po Aleksejevi smrti se je upokojil in umaknil v samostan na Otoku sv. Glicerija[1] (Incir Ada na Egejskem morju), kjer je do svoje smrti pisal.
Pisna dela
Njegovo najpomembnejše delo so Povzetki zgodovine (grško Ἐπιτομὴ Ἱστοριῶν, Epitomí Historión, latinsko Epitome Historiarum) v osemnajst knjigah, ki zajemajo zgodovino od stvaritve sveta do smrti Alekseja I. (1118). Prvi del je večinoma prevzet od Jožefa Flavija (32-100 n. št.). Pri pisanju rimske zgodovine do zgodnjega 3. stoletja se je naslanjal predvsem na Kasija Diona (okoli 155-235 n. št.). Za sodobne zgodovinarje so najpomembnejši njegovi zapisi o 3. in 4. stoletju, ki slonijo na izgubljenih virih, katerih verodostojnost je predmet ostrih razprav.[2] Glavni izvirni del njegove Zgodovine je obdobje vladanja Akekseja I. Komnena. Zonarovo delo je nadaljeval Niketas Honiates (Acominatus).
Zonari se pripisuje več del s cerkveno vsebino, komentarje Cerkvenih očetov, pesnitev o Gregorju Nazianškemu, Življenje svetnikov in razprava o Apostolskih kanonih. Leksikon, ki je bil pod njegovim imenom objavljen leta 1808, je verjetno delo nekega Antona Meniha. Zonara je bil prvi, ki je s cerkvene strani obsodil igranje šaha. Med njegovim meništvom na gori Atos je napisal komentar o kanonih Vzhodne cerkve. Na Trulanski sinodi je od duhovnikov in laikov zahteval, da prenehajo igrati šah in kockati. V komentarju Kanona 50 je zapisal:
- »Ker nekateri škofje in duhovniki odstopajo od kreposti in igrajo šah (zatikron) ali kocke ali pijejo do pretiravanja, pravilo zapoveduje, da to prenehajo ali se izključijo; in če škof ali starešina ali diakon ali poddiakon, bralec in pevec ne preneha s tem, bo izgnan, če pa bodo pri šahu in v pijanosti zaloteni laiki, bodo izključeni.«
Sklica
- ↑ Fresco, Karen L.; Wright, Charles D. (ur.) (2012). Translating the Middle Ages. Oxford, New York: Routledge. str. 150. ISBN 9781315549965. Pridobljeno 3. septembra 2017.
- ↑ Bleckmann. Die Reichskrise des III. Jahrhunderts in der spätantiken und byzantinischen Geschichtsschreibung: Untersuchungen zu den nachdionischen Quellen der Chronik des Johannes Zonaras. München, 1992.
Viri
- Kazhdan, Alexander (ur.) (1991). Oxford Dictionary of Byzantium. Oxford University Press. str. 2229. ISBN 978-0-19-504652-6.
- Chisholm, Hugh (ur.) (1911). Zonaras, Joannes. Encyclopædia Britannica (11th ed.). Cambridge University Press.
- Dictionary of Greek and Roman Biography and Mythology. William Smith, ur. Little, Brown and Company. Boston (1849), vol. III, str. 1331 ("Joannes Zonaras").
- Harper's Dictionary of Classical Literature and Antiquities. Harry Thurston Peck, ur. (2. izdaja, 1897), str. 1684 ("Ioannes Zonaras").
- Oxford Classical Dictionary. N.G.L. Hammond in H. H. Scullard, ur. Clarendon Press, Oxford (Second Edition, 1970), str. 1147 ("Johannes Zonaras").
- Thomas Banchich, Eugene Lane. The History of Zonaras from Alexander Severus to the Death of Theodosius the Great. Routledge, 2009.
Zunanje poveave
- Editio princeps: Ioannis Zonarae Monachi, qui olim Byzantii Magnus Drungarius excubiaru[m] seu Biglae, & protosecretarius fuit, compendium Historiarum : in tres Tomos distinctum. 3 vols., Greek text with Latin translation. Oporinus, Basel 1557. vol.1 vol. 2 vol.3 (Bavarian State Library)
- Raw Greek OCR of Dindorf's Teubner edition of Zonaras' Epitome Historion at the Lace project of Mount Allison University: vol. 1, vol. 2, vol. 3, vol. 4, vol. 5, vol. 6
- Opera Omnia by Migne Patrologia Graeca with analytical indexes
- Epitome Historion in Greek at the Open Library
- 2 Zonaras, Lexicon in greek at OPenn
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
| Drugo | |
|---|
.jpg)
