Iri-Hor


Iri-Hor ali Ro (kot ga je prebral egiptolog Flinders Petrie)[2] je bil preddinastični faraon Gornjega Egipta, ki je vladal v 32. stoletju pr. n. št.[1] Njegov obstoj je bil do nedavnega predmet razprav, egiptolog Toby Wilkinson pa je izpodbijal branje in označevanje njegovega imena. Izkopavanja v Abydosu v osemdesetih in devetdesetih letih[3][4][5] in odkritje napisa Iri-Horja na Sinaju leta 2012 pa so potrdila njegov obstoj.[1] Iri-Hor je bil najstarejši vladar Egipta, znan po imenu, in verjetno najstarejša zgodovinska oseba, znana po imenu.

Vladanje in dokazi o obstoju

Iri-Horjeva imena, odkrita v Abidosu.[1]

Iri-Hor je bil najverjetneje Kajev neposredni predhodnik,[6] ki je vladal v zgodnjem 32. stoletju pr. n. št. Vladal je verjetno iz Hierakonpolisa na ozemlju Abidosa, širši Tinitski regiji in Egiptu najmanj do Memfisa na severu, saj skalni napis na Sinaju omenja njegov obisk v tem mestu.[1][7] Egiptologa Tallet in Laisney domnevata, da je vladal celi Nilovi delti.[1]

Pokopan je bil na kraljevem pokopališču v Umm el-Qa'abu blizu Kaja in Narmerja iz 1. dinastije. Iri-Horjevo ime se pojavlja na najmanj 22 glinastih vrčih iz njegove grobnice in najmanj petih s črnilom napisanih napisih in glinastih pečatih s hieroglifi r-Ḥr, ki so jih odkrili v Narmerjevi grobnici.[8] Podoben pečat so našli tudi na severu v grobu Z 401 v Zawyet el'Aryanu v Spodnjem Egiptu.[3][9] Nanj se morda nanaša tudi napis, vrezan na vretenu, katerega sta v Hierakonpolisu odkrila James E. Quibell in Petrie med izkopavanji leta 1900.[10] Skalni napis na Sinaju je najsevernejši napis z njegovim imenom. Na njem je upodobljen na čolnu ob besedi Ineb-hedj (Belo obzidje), ki je starodavno ime Memfisa.[1]

Grob

Iri-Horjevo grobnico v Umm el-Qa'abu tvorita dve ločeni sobi B1 in B2; v njuni bližini sta grobnici Kaja (B7, B8, B9) in Narmerja (B17, B18)

Iri-Horjeva grobnica je najstarejša na abidoški nekropoli B v Umm el-Qa'abu.[11] Sestavljena je iz dveh ločenih sob B1 (6 m x 3,5 m) in B2 (4,3 m x 2,45 m), ki sta jih odkrila Petrie leta 1899 in kasneje Werner Kaiser.[2][12] Tretjo sobo (B0) so odkrili med ponovnimi izkopavanji Iri-Horjeve grobnice v 1990. letih.[9] Vse sobe so približno enako velike kot sobe v Kajevi in Narmerjevi grobnici. Nadgradnja, če je sploh bila, se ni ohranila. V sobi B1 so odkrili fragmente glinastih vrčev z Iri-Horjevim imenom.[11] V sobi B2 so odkrili fragment vrča z njegovim imenom, odtis pečatnika, več napisov, pisanih s črnilom, fragmente posod z imeni Kaja in Narmerja in dele ležišča.[3]

Sklici

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 1,6 P. Tallet, D. Laisnay. Iry-Hor et Narmer au Sud-Sinaï (Ouadi 'Ameyra), un complément à la chronologie des expéditios minière égyptiene. BIFAO 112 (2012), str. 381-395.
  2. 2,0 2,1 Flinders Petrie (1900). The Royal tombs of the earliest dynasties, str. 29-30.
  3. 3,0 3,1 3,2 Werner Kaiser, Günter Dreyer. Umm el-Qaab. Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof: 2. Vorbericht. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (MDAIK), 38. Ausgabe. Deutsches Archäologisches Institut, Orient-Abteilung (Hrsg.). de Gruyter, Berlin 1982, str. 211–246.
  4. Werner Kaiser, Günter Dreyer. Umm el-Qaab. Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof 5./6. Vorbericht. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (MDAIK), 49, 1993, str. 56.
  5. Werner Kaiser, Günter Dreyer. Umm el-Qaab. Nachuntersuchungen im frühzeitlichen Königsfriedhof 7./8. Vorbericht. Mitteilungen des Deutschen Archäologischen Instituts Kairo (MDAIK), 52, 1996, str. 48-57 in preglednica 9.
  6. Winfried Barta. Zur Namensform und zeitlichen Einordnung des Königs Ro. GM 53, 1982, str. 11–13.
  7. Owen Jarus. Live Science, Early Egyptian Queen Revealed in 5,000-Year-Old Hieroglyphs.
  8. Edwin C. M. van den Brink. Two Pottery Jars Incised with the Name of Iry-Hor from Tomb B1 at Umm El-Ga'ab, Abydos Arhivirano 2021-01-11 na Wayback Machine.. Zeichen aus dem Sand, Streiflichter aus Ägyptens Geschichte zu Ehren von Günter Dreyer, Eva-Maria Engel, Vera Müller in Ulrich Hartung (ur.). Harrassowitz Verlag, Wiesbaden, 2008, ISBN 978-3-447-05816-2
  9. 9,0 9,1 Darrell D. Baker (2008). The Encyclopedia of the Pharaohs: Volume I - Predynastic to the Twentieth Dynasty 3300–1069 BC. Stacey International, London. str. 156. ISBN 978-1-905299-37-9.
  10. James E. Quibell, Flinders Petrie. Hierakonpolis. Part I. Plates of discoveries in 1898. J. E. Quibell, z opombami W. M. F. Petrieja, London 1900.
  11. 11,0 11,1 Raffaele, Francesco. Dynasty 0.
  12. Kaiser, Werner (1964). Einige Bemerkungen zur ägyptischen Frühzeit. Zeitschrift für Ägyptische Sprache und Altertumskunde. 91: 86–124.

Strategi Solo vs Squad di Free Fire: Cara Menang Mudah!