Mezopotamija v 2. tisočletju pr. n. št.
Ibal pi-el II. je bil kralj mestne države Ešnuna v staroveški Sumeriji . Vladal je od okoli 1779 do 1765 pr. n. št.[ 1] Bil je sin in naslednik kralja Daduše in nečak Naram-Sina Ešnunskega.
Osvojil je mesti Diniktum in Rapikum.[ 2] S Hamurabijem Babilonskim in amoritskim kraljem Šamši-Adadom I. je oblegal Malgium, dokler se ni mesto odkupilo s 15 talenti srebra.
Bil je sodobnik Zimri-Lima Marijskega in sklenil močno zavezništvo z Jarim-Limom I. Jamhadskim ,[ 3] Amud-pi-elom Katanumskim, Rim-Sinom I. Larškim in najpomembnejšim Hamurabijem Babilonskim,[ 4] ki naj bi bilo protiutež vzponu Šamši-Adada I. Asirskega . Slednji je sklenil zaveznišitva s Karkemišem , Hasumom in Uršujem [ 5]
Nekaj avtorjev domneva, da bi svetopisemski kralj Amrafel[ 6] lahko bil Ibal-pi-el II.,[ 7] [ 8] medtem ko drugi[ 9] [ 10] Amrafela enačijo s Hamurabijem.
Ibal-pi-el II. je bil ubit v vojni s Sive-palar-Hupakom Elamskim , ki je osvojil Ešnuno. Nasledil ga je Sili-Sin.
Sklici
↑ Van De Mieroop, Marc (2007). A History of the Ancient Near East (2 ed.). Blackwell Publishing Ltd. str. 99–100.
↑ E. Sollberger. The Cambridge Ancient History, Volumes 1-2 . Cambridge University Press, 1970. str. 7.
↑ Dalley, Stephanie (2002). Mari and Karana: Two Old Babylonian Cities . Gorgias Press LLC. str. 44.
↑ William J. Hamblin (2006). Warfare in the Ancient Near East to 1600 BC: Holy Warriors at the Dawn of History . str. 254.
↑ Michael David Coogan (2001). The Oxford History of the Biblical World . str. 68.
↑ Genesis 14:1-17.
↑ Amraphael . Catholic Encyclopedia.
↑ Micael Roaf. Cambridge Atlas of Archaeology - king lists . str. 111, 108-123.
↑ Catholic Encyclopedia .
↑ Jewish Encyclopedia .
Ibal-pi-el II.
Umrl: 1765 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: Daduša
Kralj Ešnune okoli 1779–1765 pr. n. št.
Naslednik: Sili-Sin