Horemheb

Horemheb
Horemhab, Haremhab, Haremheb
Detajl Horemhebovega kipa v Kunsthistorisches Museum, Dunaj
Faraon
Vladavina	1319 pr. n. št. ali 1306 pr. n. št. do 1292 pr. n. št. (Osemnajsta egipčanska dinastija)
Predhodnik	Aj
Naslednik	Ramzes I.
Vladarski nazivi
Zakonci	Amenija, Mutnedžmet
Smrt	1292 pr. n. št.
Pokopan	KV57 v Dolini kraljev
Spomeniki	• Horemhebova grobnica v Memfisu • Ajev in Horemhebov tempelj

Horemheb (egipčansko ḥr-m-ḥb, poslovenjeno Hor se veseli)^[1] je bil zadnji faraon Osemnajste egipčanske dinastije (1550–1295 pr. n. št.).^[2] Vladal je najmanj 14 let med letoma 1319 do 1292 pr. n. št.^[3] S svojimi predhodniki je bil v sorodstvu samo preko svoje žene Mutnedžmet, za katero se (sporno) domneva, da je bila hčerka njegovega predhodnika Aja. Horemheb je bil verjetno preprost Egipčan.

Preden je postal faraon, je bil pod Tutankamonom in Ajem vrhovni poveljnik egipčanske vojske, ko so se začele uradne akcije proti amarnskim vladarjem. Domneva se, da je kot tak ponovno stabiliziral državo po težavnem in razdiralnem amarnskem obdobju.

Horemheb je porušil Ehnatonove spomenike in jih uporabil za gradnjo svojih in si prilastil Tutankamonove in Ajeve spomenike. Horemheb očitno ni imel sinov, saj je za svojega naslednika imenoval svojega vezirja Paramesseja, ki je vladal kot Ramzes I.^[4]

Zgodnja kariera

Za Horemheba velja, da je bil iz Hnesa na zahodnem bregu Nila blizu vhoda v Fajum, saj njegovo besedilo ob kronanju omenja, da ga je na prestol postavil Hor iz Hnesa.^[5]

Kip Horemheba kot pisarja

Njegovi starši niso znani, vendar se domneva, da je bil preprost Egipčan. Francoskemu egiptologu Nicolasu Grimalu se zdi, da Horemheb ni ista oseba kot Paatenemheb (Aton je prisoten v veselju), ki je bil vrhovni poveljnik Ehnatonove vojske.^[6] Grimal ugotavlja, da se je Horemhebova politična kariera začela pod Tutankamonom, ker je ob faraonu upodobljen v njegovi kapeli v Memfisu.^[7](str.242)

V najzgodnejši znani fazi njegove kariere je služil kot "kraljevi predstavnik [Egipta] za zunanje zadeve" in osebno vodil diplomatsko misijo za obisk nubijskih guvernerjev.^[7](str.242) Misija je povzročila vzajemni obisk princa Miama (Aniba) na Tutankamonovem dvoru. Dogodek je upodobljen v grobnici podkralja Huja. ^[7](str.242) Horemheb je pod Tutankamonom hitro pridobil ugled in postal vrhovni poveljnik vojske in faraonov svetovalec. Horemhebovi takratni naslovi so navedeni v njegovi grobnici v Sakari, zgrajeni, ko je bil še uradnik. Bil je "dedni princ, oboževalec na kraljevi desni strani in glavni poveljnik vojske", "kraljev spremljevalec po njegovih stopinjah v tujini na jugu in severu", "kraljev glasnik pred njegovo vojsko v tuje dežele na jugu in severu" in "edini spremljevalec, tisti, ki je ob nogah svojega gospoda na bojišču na dan pobijanja Azijcev".^[8]

Relief iz Horemhebove grobnice, na katerem prejema zlato častno ogrlico

Ko je Tutankamon kot najstnik umrl, je bil Horemheb že uradno imenovan za rpat ali iri-pat (nasledni ali kronski princ) in idnw (kraljev namestnik (v celi deželi)). Naslove so odkrili v Horemhebovi, takrat zasebni grobnici v Sakari, zgrajeni v času, ko je bil Tutankamon še živ. ^{[9](str.17–18 / PDF str. 9–10)}

Naslov iri-pat (kronski princ) se v grobnici pojavlja pogosto in kaže, da je bil izbran za Tutankamonovega in ne za Ajevega naslednika. Nizozemski egiptolog Egyptologist Jacobus van Dijk ugotavlja, da ni nobenega znaka, da bi Horemheb poskušal naslediti Tutankamona, četudi bi vedel, da bo faraon umrl brez naslednika. Treba je vedeti tudi to, da bi naslov kronski princ prenehal veljati, ko bi faraon dobil svojega naslednika. Horemheb bi torej nasledil prestol samo takrat, ko bi faraon umrl nepričakovano ali brez otrok. Nobenega dvoma ni, da je imel Horemheb ob Tutankamonovi nepričakovani smrti položaj naslednika in najvišjji počožaj v državi. To seveda pomeni, da je treba pojasniti, zakaj je na prestol prišel Aj, čeprav je bil Horemheb takrat že skoraj deset let uradni prestolonaslednik.^{[9](str.48–49/PDF str. 40-41)}

Ostareli vezir Aj se ni oziral na Horemhebovo pravico do prestola in sam nasledil Tutankamona, verjetno zato, ker je bil Horemheb v času Tutankamonove smrti z vojsko v Aziji. Domnevo podpira dejstvo, da v Tutankamonovi grobnici niso našli nobenega predmeta, ki bi pripadal Horemhebu, prepoznali pa so predmete, ki so jih darovali drugi visoki uradniki, kot sta bila Maja in Nahtmin. Razen tega je Tutankamonova kraljica Ankhesenamon odklonila poroko s podložnikom Horemhebom, s čimer bi ga postavila za kralja Egipta.^{[9](str.42-43/ PDF str. 42–43, 48–52)} Ko je zavrnila Horemhebovo zahtevo, je Aj predlagal, da pokojnega kralja nasledi že omenjeni Nahtmin, ki je bil verjetno Ajev sin ali posvojenec.^{[10](str.59-62/PDF str. 51–54)}

Podreditev zahodnoazijskih tujcev, relief v Horemhebovi grobnici

Po Ajevi vladavini, ki je trajala malo več kot štiri leta, je Horemhebu uspelo priti na oblast, verjetno zaradi svojega položaja poveljnika egipčanske vojske in prejšnjih zaslug pod Tutankamonom in Ajem. Horemheb je hitro odstranil svojega tekmeca Nahtmina, uničil Ajev sarkofag in s sten njegove grobnice izbrisal Ajevo ime in njegove podobe. Mogoče je uničil tudi njegovo mumijo.^[11] Tutankamonovo grobnico je rešil pred vandali, verjetno zato, ker je bil Tutankamon tisti, ki je spodbujal njegov vzpon na oblast in ga izbral za svojega dediča. Horemheb je uzurpiral in povečal tudi Ajev pogrebni tempelj v Medinet Habuju in izbrisal Ajeve naslove na hrbtni strani 17-metrskega kolosalnega kipa. Na njihovem mestu je vklesal svoje.

Reforme

Horemheb z Amonom, Egipčanski muzej, Torino, Italija

Po prihodu na prestol je sprožil obsežen niz reform struktur, nastalih z Ehnatonovim prenosom oblasti z Amonove duhovščine na Ehnatonove vladne uradnike. Horemheb je znova imenoval sodnike in regionalne tribune, ponovno uvedel lokalne verske ustanove in razdelil pravno oblast v Gornjem in Spodnjem Egiptu med vezirje iz Teb oziroma Memfisa.^[7](str.243)

Ti odloki so zapisani na steli, ki jo je kralj postavil ob vznožju svojega desetega pilona v Karnaku. Odloki, ki se včasih imenujejo tudi Veliki Horemhebov odlok,^[12] so kopija dejanskega besedila kraljevega odloka o ponovni vzpostavitvi reda v obeh deželah in zajezitvi zlorabe državne oblasti. Stela sama in vidna lokacija, na kateri je bila postavljena, poudarjata velik pomen, ki ga je Horemheb pripisal domačim reformam.

Horemheb je reformiral tudi vojsko in v 7. letu vladanja reorganiziral delavce v Deir el-Medini. Horemhebov uradnik Maja je obnovil grobnico Tutmoza IV., v katero so v 8. letu njegovega vladanja vdrli roparji grobnic. Obnovo je Amonovo duhovščino, vendar je preprečil, da bi se povzpela čez državno oblast. Na visoke svečeniške položaje je zato postavil svečenike, ki so večinoma prihajali iz egipčanske vojske, na katerih osebno zvestobo se je zanašal.^[13] Bil je ploden graditelj in v času svojega vladanja postavil številne templje in zgradbe po vsem Egiptu. Zgradil je drugi, deveti in deseti pilon velike hipostilne dvorane v templju v Karnaku. Za prva dva pilona je uporabil bloke iz Ehnatonovih spomenikov.^{[7](str.243, 303)}

Horemheb je nadaljeval Tutankamonovo obnovo starega reda, vzpostavljenega pred amarnskim obdobjem. Ponovno je uvedel starodavne kulte, zlasti Amonovega, in se s tem izkazal kot pravi faraon, ki je vzpostavil Maat (svetovni red).^[2]

Horemheb je dal zaradi svojega nenačrtovanega vzpona na prestol zase zgraditi dve grobnici. Prvo je kot plemič zgradil v Sakari, drugo pa kot kralj v Dolini kraljev pri Tebah (KV 57). Njegova glavna žena je bila kraljica Mutnedžmet, ki je bila morda Nefretetina mlajša sestra. Z njo ni imel preživelih otrok, čeprav je pregled njene mumije pokazal, da je večkrat rodila. Njen pokop s komaj rojenim otrokom kaže, da sta ona in njen zadnji otrok umrla pri porodu. Horemhebovi otroci z ženo Amenijo, ki je umra preden je Horemheb prevzel oblast, niso znani.^[14]

Dolžina vladanja

Horemhebov sarkofag in relief v njegovi grobnici KV57

Znanstveniki se že dolgo prerekajo ali je Horemheb vladal 14 ali 27 let. Manetonov Epitome mu pripisal 4 leta in 1 mesec vladanja. Znanstveniki so to dolžino sprva pripisovali Aju, izkopavanja v Horemhebovi grobnici (KV57) pa so pokazala, da je treba to število povečati vsaj za desetletje^[15] in ga pripisati Horemhebu. Pomanjkanje datiranih napisov po njegovem 14. letu Horemhebovega vladanja se pojasnjuje z nedokončanim stanjem Horemhebove grobnice.

Stenski relief na desetem pilonu v Karnaku, na katerem Horemheb daruje Amonu

Trditev, da je vladal 27 let, izhaja iz dveh besedil. Prvo je anonimni grafit, napisan na rami zdaj razdrobljenega kipa iz njegovega pogrebnega templja v Karnaku. Grafit je bil napisan s črnilom v 9. dnevu prvega meseca šemuja v 27. letu vladanja, ko je "Horemheb, ki ljubi Amona in sovraži svoje sovražnike, vstopil [v ta tempelj]". Napis je sporen, ker ni znano, ali gre za sodobno besedilo ali za sklicevanje na praznik v spomin na Horemhebov pristop, napisan med vladanjem poznejšega kralja.^[16]

Drugo besedilo je Mesov napis iz vladavine Ramzesa II., ki omenja, da je bila sodna odločba v korist nasprotne veje Mesove družine izrečena v Horemhebovem 59. letu.^[17] Za število 59 se je domnevalo, da je vsota let vladanja vladarjev med Amenhotepom III. in Horemhebom. Če se od tega odšteje skoraj 17 let vladanja Ehnatona, dve leti Neferneferuatona, devet let Tutankamona in štiri leta Aja, ostane za Horemheba 27 let.^{[10](IV:2162)[18](str.198–199)}

Kartuše in simboli

Iz Horemhebovih različnih imen je razvidno, da se je obračal na več bogov: njegovo prestolno ime pomeni "Svete so manifestacije Raja", njegovo rojstno ime pa spremlja epitet "Amonov ljubljenec".^[2]

Ni še dokazano, ali je Horemheb sprožil obsežen ikonoklazem, ki je sledil amarnskemu obdobju, ali se je ikonoklazem začel po njegovi smrti. Horemheb je za svoje gradnje ukazal porušiti Per-Atonov tempelj v Karnaku in s kamnitimi bloki zgraditi pilon Amonovega templja. Atonovi reliefi iz amarnskega obdobja na teh blokih so še vedno dokaj dobro ohranjeni.^[2]

Horemheb je na reliefih upodobljen z značilnim nagubanim platnenim ogrinjalom visokega uradnika, sedeč pred oltarjem za daritve, kot faraon, ki drži drog in žezlo visokega uradnika (ureus je bil dodan po njegovem vzponu na prestol), s ptico benu, ki je kot Rajeva duša veljala za zaščitnika mrtvih, in kot moški, ki časti ptico benu.^[2]

Napis na hrbtni strani dvojnega kipa, ki prikazuje Horemheba z ženo, napisan ob njegovem kronanju, pravi, da ga je imenoval Amon in je pod Horovo zaščito. Nadalje poroča, da je dal obnoviti poškodovane kipe starih bogov in obnoviti propadle templje. Za Amonov kult je "priskrbel božje služabnike in svečenike lektorje iz vojaške elite". Z odlokom na steli v Karnaku je uradno potrdil obnovo starega reda.^[2]

Nasledstvo

Horemhebova grobnica KV57

Prostor pred Horemhebovo memfiško grobnico v Sakari

Pod Horemhebom sta bila po kaosu v amarnskem obdobju obnovljena moč in samozavest Egipta, kar je postavilo temelje za vzpon Devetnajste dinastije pod tako ambicioznimi faraoni, kot sta bila Seti I. in Ramzes II.

Ker Horemheb ni imel moškega naslednika, je za naslednika imenoval svojega vezirja Parameseja, ki je vladal kot Ramzes I. Imenovanje je bilo nagrada za zvestobo, slednji pa je imel tudi sina in vnuka, ki bi zagotovila nasledstvo. Ramzes I. je ustanovil Devetnajsto dinastijo Novega kraljestva.

Horemhebova grobnica KV57 ob njegovi smrti še ni bila dokončana, kar pa se ni zgodilo prvič. Nedokončana je bila tudi grobnica Amenhotepa II., čeprav je vladal 26 let.

Grobnica in izkopavanja

Horemheb je takoj po prihodu na prestol opustil svojo staro grobnico pri Memfisu in začel graditi novo v Dolini kraljev. V okrasju pogrebne komore te grobnice so se prvič v zgodovini pojavili prizori iz Knjige vrat.^[2]

Horemhebovo grobnico je v zgodnjem 20. stoletju izkopal Theodore M. Davis. Ugotovil je, da je grobnica zaradi roparjev in premikov zemlje v naslednjih stoletij v slabem stanju. Pokrov sarkofaga so roparji odstranili in razbili.^[14]

Sklici

1. Ranke, Hermann (1935). Die Ägyptischen Personennamen, Bd. 1: Verzeichnis der Namen (PDF). Glückstadt: J.J. Augustin. str. 248. Pridobljeno 24. julija 2020.
2. Strudwick, Helen (2006). The Encyclopedia of Ancient Egypt. New York: Sterling Publishing Co., Inc. str. 82–83.ISBN 978-1-4351-4654-9.
3. Hornung, Erik; Krauss, Rolf; Warburton, David, ur. (2006). Chronology table. Ancient Egyptian Chronology. Handbook of Oriental Studies. Brill. str. 493.
4. "Ramesses". carlos.emory.edu. Arhivirano iz zvirnika 28. junija 2017. Pridobljeno 1. avgusta 2015.
5. Gardiner, Alan (1953). "he coronation of king Haremhab". Journal of Egyptian Archaeology. 39: 14, 16, 21.
6. "The Full Collection". virtual-egyptian-museum.org. Virtual Egyptian Museum.
7. Grimal, Nicolas (1992). A History of Ancient Egypt. Blackwell. str. 242.
8. Wilson, John A. (1955). "Texts from the tomb of general Hor-em-heb". Ancient Near Eastern Texts (ANET) relating to the Old Testament (2. izdaja). Princeton University Press. str. 250–251.
9. van Dijk, Jacobus (1993). »Chapter One: Horemheb, Prince Regent of Tutankh'amun« (PDF). The New Kingdom Necropolis of Memphis (dissertation). Historical and Iconographical Studies. Groningen, NL: University of Groningen.
10. Helck, Wolfgang (1984). Urkunden der 18 Dynastie: Texte der Hefte 20–21. Berlin: Akademie-Verlag. str. 1908–1910.
11. Porter & Moss (1960). Topographical Bibliography of Ancient Egyptian Hieroglyph Texts, Reliefs and Parts. Vol. 1. Oxford, UK: Clarendon Press. Part 2. str. 550–551.
12. "The Great Edict of Horemheb". reshafim.org.il. Arhivirano iz izvirnika 17. avgusta 2018. Pridobljeno 9. februarja 2008.
13. Clayton, Peter (1994). Chronicle of the Pharaohs. Thames & Hudson Ltd. str. 137.
14. Tyldesley, Joyce (2006). Chronicle of the Queens of Egypt. Thames & Hudson. str. 140.
15. Ranke, Hermann (1935). Die Ägyptischen Personennamen, Bd. 1: Verzeichnis der Namen (PDF). Glückstadt: J.J. Augustin. str. 248. Pridobljeno 24. julija 2020.
16. Krauss, Rolf (1994). "Nur ein kurioser Irrtum oder ein Beleg für die Jahr 26 und 27 von Haremhab?". Discussions in Egyptology. 30: 73–85.
17. "Inscription of Mes". reshafim.org.il. Arhivirano iz izvirnika 21. novembrq 2016. Pridobljeno 10. aprila 2009.
18. van Dijk, Jacobus (2008). "New evidence on the length of the reign of Horemheb". Journal of the American Research Centre in Egypt (JARCE). 44: 195.

Viri

• Cyril Aldred. "Two monuments of the reign of Ḥoremḥab". Journal of Egyptian Archaeology 54 (1968): 100–106.
• Jürgen von Beckerath. "Nochmals die Regierungsdauer des Ḥaremḥab". SAK 6 (1978): 43–49.
• Jürgen von Beckerath. Chronologie des pharaonischen Ägypten. MÄS 46, Philip Von Zabern, Mainz. 1997.
• Alan Gardiner. The Inscription of Mes: A Contribution to Egyptian Juridical Procedure, Untersuchungen IV, Pt. 3. Leipzig, 1905.
• Nicholas Grimal. A History of Ancient Egypt. Blackwell Books, 1992.
• K.A. Kitchen. The Basis of Egyptian Chronology in relation to the Bronze Age, Volume 1: str. 37–55. V High, Middle or Low?: Acts of an International Colloquium on absolute chronology held at the University of Gothenburg 20–22 August 1987. Ur. Paul Aström.

Horemheb Osemnajsta egipčanska dinastija Rojen: ni znano Umrl: 1292 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik:  Aj	Faraon Starega Egipta 1319 pr. n. št. ali 1306 pr. n. št. - 1292 pr. n. št.	Naslednik:  Ramzes I.