Hidrocinkit

Hidrocinkit
Hidrocinkit (cinkov cvet) iz Plajberka pri Beljaku
Splošno
Kategorija	V. razred - Karbonati
Kemijska formula	Cinkov karbonat hidroksid, Zn5[(OH)6|(CO3)2]
Strunzova klasifikacija	05.BA.15
Klasifikacija DANA	16a.04.01.01
Kristalna simetrija	Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina C 2/m
Osnovna celica	a = 13,479 Å, b = 6,32 Å, c = 5,368 Å, Z = 2, β = 95,6°, V = 455,10 Å^3>/sup>
Lastnosti
Molekulska masa	549,01 g/mol
Barva	Bela, rumenkasto bela, sivkasto bela, rožnato bela, modrikasto bela
Kristalni habit	Ploščičast, masiven, stalaktitski
Kristalni sistem	Monoklinski
Dvojčičenje	Kontaktni dvojčki po {100}
Razkolnost	Popolna na {100}
Lom	Školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	2 – 2,5
Sijaj	Bisern, svilnat, v masivnih skupkih moten ali prsten
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do neprozoren
Gostota	3,2 – 3,8 g/cm^3, Povprečna: 3,5 g/cm^3
Optične lastnosti	Dvoosen (-)
Lomni količnik	nα = 1,630 ; nβ = 1,642 ; nγ = 1,750
Dvolomnost	δ = 0, 120
Kot 2V	Izračunan: 40º, izmerjen: 40º
Ultravijolična fluorescenca	Kratkovalovna UV: modro bela, dolgovalovna UV: modro bela
Absorpcijski spekter	Relativno močna
Najpogostejše nečistoče	Fe, Pb
Pretvorbe	Cinkit (ZnO)
Drugo	Nemagneten
Sklici	[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imena	Cinkov cvet, marionit, cegamit

Hidrocinkit, cinkov cvet ali marionit^[4] je redek mineral iz razreda karbonatov s kemijsko formulo Zn₅[(OH)₆ | (CO₃)₂].^[1] Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in razvije neprozorne bele prstene ali masivne agregate, redko tudi drobne prozorne brezbarvne do svetlorumene ploščičaste kristale. Kristali so včasih zaradi nečistoč tudi rožnato ali modro obarvani.

Hidrocinkit je sekundarni cinkov mineral, ki nastaja v oksidacijskih procesih iz cinkovega sulfida – sfalerita. Večinom se pojavlja skupaj s sfaleritom in hemimorfitom. Pri segrevanju se pretvori v cinkit (ZnO).

Zgodovina in ime

Hidrocinkit je leta 1853 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem našel in opisal Gustav Adolf Kenngott, ki je določil tudi njegovo kemijsko sestavo.

Ime je dobil po svoji kemijski sestavi, rudarsko ime cinkov cvet pa po značilnem videzu.

Nahajališča

Pomembnejša nahajališča hidrocinkita so Santander (Španija), Plajberk pri Beljaku (Avstrija), Rabelj in Sardinija (Italija), Nova ves, Modra Štola in Zlate Hory (Češka). Nevada in Nova Mehika (ZDA), Long Kieng (Burma), Narlarla (Avstralija), Alžirija in drugod.

Med najlepše svetovne primerke hidrocinkita spadajo primerki iz rudnika Mežica, ki imajo grozdaste, lupinaste, ledvičaste in sigaste oblike. Lahko so popolnoma beli ali rahlo rumenkasti.^[5]

Sklici

1. N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X.
2. Webmineral - Hydrozincite
3. Mineral Data Hydrozincite http://webmineral.com/data/Hydrozincite.shtml
4. Alte Mineralnamen und Synonyme - Marionit, str. 111.
5. R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 66.