Kraj leži v severovzhodni Franciji ob reki Moder, levem pritoku Rena, približno 25 km severno od Strasbourga in 75 km jugovzhodno od posarskega glavnega mesta Saarbrückna.
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerem se nahajajo kantoni Bischwiller, Haguenau in Niederbronn-les-Bains s 120.445 prebivalci.
Zgodovina
Haguenau je bil ustanovljen v 12. stoletju; svoj izvor dolguje postavitvi lovske koče švabskih vojvodov. Svetorimski cesarFriderik Barbarossa ga je obdal z obzidjem in mu podelil pravice v letu 1154. Na mestu lovske koče je osnoval cesarsko palačo, kjer so bili varovani Kronski dragulji Svetorimskega cesarstva, to je cesarska krona z dragulji, žezlo in meč Karla Velikega.
Kasneje je kraj postal sedež deželnega oskrbnika, cesarskega odvetnika v spodnji Alzaciji. Cesar Rihard Cornwallski ga je umestil med svobodna cesarska mesta v letu 1257. V 14. stoletju je Haguenau gostil izvršni svet Dekapolisa, zvezo desetih alzaških krajev. Z Vestfalskim mirom leta 1648 je pripadel Franciji in 1673, po nalogu kralja Ludvika XIV., izgubil obzidje. Leta 1675 ga je zavzela cesarska vojska, dve leti kasneje pa je zopet pristal pod Francijo, ko je bil zaradi požara skoraj povsem uničen. Ob francosko-pruski vojni je skupaj z Alzacijo in Loreno postal del združene Nemčije. Med drugo svetovno vojno, v začetku 1945, je bila v kraju stacionirana ameriška 101. zračnodesantna divizija.
