Fran Josip Knaflič, slovenski pisatelj, dramatik, prevajalec in časnikar, * 4. marec 1880, Šmartno pri Litiji, † 13. november 1949, Ljubljana.[1]
Življenje in delo
Študiral je v Zürichu in na Dunaju. Kot časnikar je služboval v Trstu, Sarajevu in Ljubljani. 1905–1908 je bil v Trstu pri dopisnem uradu, pisal za Edinost in bil intendant, dramaturg in gledališki kritik za predstave Slovenskega gledališča v
Trstu. V Sarajevu je prevzel načelništvo tiskovnega urada, po prvi vojni izdajal tam časnike Le Messager de Sarajevo, Sarajevoer Bote, Sava). 1925 se je vrnil v Ljubljano in pisal za ljubljansko časopisje, priložnostno je v Mariboru izdajal revijo Razgled.
Pisal je prozo v slovenščini, nemščini in hrvaščini. Njegovo prvo literarno delo, potopisna pripoved Ob Balkanu (Dom in svet 1897-1898), je nastala pod vplivom Karla Maya. Prevajal je Tolstoja (Kazaki), Turgenjeva (Tuji kruh), Cooperja (Vohun), Čehova idr.
Njegova prva tragedija v treh dejanjih iz leta 1898 Težke verige se je izgubila. Enodejanke Grlica niso igrali. 1924 je
napisal politično satiro Hudič, 1925 pa petdejanko Domovina.[2]) Tudi petdejanke Počitniški dom niso uprizorili. Veselo trodejanko Kmečki teater (Naš val 1934) je posvetil spominu na Frana Milčinskega so v režiji Ferda Delaka igrali v Mariboru kot operetni libreto Majda. Bil je eden prvih Slovencev, ki je napisal osnutek filmskega scenarija.
Bibliografija
Proza
- Ob Balkanu, potopisni roman, (1897-1898)
- Popotnikove povesti, povesti z bolgarsko tematiko, (1909)
- Tri rože, zbirka novel, (1930) (COBISS)
- v rokopisu roman Zadnji dolg
- Lov za skrivnostmi, zbirka treh povesti o detektivu Egidiju Kresu, (1944) (COBISS)
- Izdajalec Gogo, povest, (1960) (COBISS)
Viri
- ↑ str. 227. Gledališki list SNG. Drama (1949/1950), letnik 29, številka 10. Dokument v zbirki Digitalne knjižnice Slovenije.
- ↑ DS 1927, 190.
|
|---|
| Splošno | |
|---|
| Narodne knjižnice | |
|---|
| Biografski slovarji | |
|---|
.svg){kind=small}
.svg){kind=small}
