Evropska pešpot E-7 je mednarodna pešpot, ki poteka prek različnih evropskihdežel od Atlantika – Sredozemskega morja – Gardskega jezera do južne Madžarske ali podrobneje: od Escorial (E) – Tivisa – Jadraque – La Puebla de Valderde – Argebtera – Andorra la Vella – Lodéve – Remouline – Trascon – Manosque – Menton – Ventimiglia – Altare – Travo – Robič – Kobarid – Hodoš – Bajánsenye – Szeged – Nagylak (H).
Mednarodno popotniško dejavnost v Sloveniji koordinira Komisija za evropske pešpoti pri Planinski zvezi Slovenije, pokrovitelj te poti pa je Zavod za gozdove Republike Slovenije.
Zgodovina
Jeruzalemske gorice
E7 je bila preko Slovenije odprta leta 1986 v Predgozdu, na križišču obeh evropski pešpoti na Slovenskem. V Jugoslaviji se je končala na Sotli, leta 1995 pa je bila spremenjena in podaljšana do Mure in na Goričko. Otvoritev tega spremenjenega dela je bila 14. oktobra 1995 v Olimju. Ključna osebnost evropohodništva na Slovenskem je bil sicer slavistZoran Naprudnik, prijatelj Milana Ciglarja in tisti, ki je njegovo delo nadaljeval (tudi zadnji spremenjeni del E6). E7 je večji del Naprudnikovo delo. S sodelavci je vodil trasiranje, sodeloval s pohodniki, urejal arhiv. 20 let je bil tudi član Evropskega popotniškega združenja (EWV), katerega člani so pohodniške in planinske organizacije (50 članov) iz 26 držav s 5 milijoni članov. Je eden tistih pohodnikov, ki je pot E6 prehodil od Baltika do Jadrana.
E7 se v Sloveniji imenuje tudi Naprudnikova pot od Soče do Mure. Dolga je približno 650 km ali kakšnih 30 dni hoje.
Na našem delu poti je 42 kontrolnih točk. V popotno knjižico je treba odtisniti žig. Ko je pot opravljena, dobi pohodnik spominsko značko. Pohodna knjižica je na voljo pri Turistični zvezi Slovenije. Zaželeno je, da pohodnik vodi dnevnih vtisov, fotografira in zbira razne podatke, saj to predstavlja trajen spomin na prehojeno pot.
Skozi Krakovski gozd
Da bi si hojo lažje organizirali je E7 razdeljena na več smiselnih etap in sicer:
.jpg)
