Siliņa se je 3. avgusta 1975 rodila v Rigi[6][1] Od leta 1993 do 1997 je študirala na Univerzi v Latviji, kjer je diplomirala iz prava, in na Visoki šoli za pravo v Rigi magistrirala iz družbenih ved, mednarodnega in evropskega prava.[7]
Med letoma 2003 in 2012 je bila odvetnica, specializirana za mednarodno in domače gospodarsko pravo.[1] Tudi v tem obdobju je Siliņa sodelovala s pravnimi službami koncernov javnih elektronskih komunikacij (telekomunikacije, internet) ter ustanavljanjem in svetovanjem nevladnim organizacijam.[1]
Politična kariera
Siliņa na konferenci v Saeimi, 3. junija 2016 Govor v Saeimi, 1. november 2022
Med latvijskimi parlamentarnimi volitvami leta 2011 se je Siliņa predstavila kot kandidatka Zatlersove reformne stranke v Rigi, vendar ni bila izvoljena.[8] Od leta 2011 do 2012 je bila pravna svetovalka ministrstva za notranje zadeve.
Od januarja 2013 do 23. januarja 2019 je delovala kot parlamentarna sekretarka na Ministrstvu za notranje zadeve.[9] Ministrstvo je zastopala tudi v nekaterih mednarodnih organizacijah, kot so Združeni narodi, INTERPOL in CEPOL.[10]
Po odobritvi kabineta ministrov, ki ga je vodi premier Krišjānis Kariņš 23. januarja 2019, je prevzela vlogo parlamentarne sekretarke predsednika vlade.[11][12]
Siliņa je na latvijskih parlamentarnih volitvah leta 2022 kandidirala iz stranke Nova enotnost in bila izvoljena v 14. sklic parlamenta.[13] 6. decembra 2022 je postala ministrica za blaginjo v drugi vladi Krišjānisa Kariņša.[14][15][16][17]
Eden njenih glavnih ciljev na čelu ministrstva je bil dvig minimalnega dohodka.[18] 23. februarja 2023 jo je predsednik vlade imenoval za članico novoustanovljenega Tematskega odbora za sklade Evropske unije.[19] Njeno ministrstvo je 4. julija 2023 v Saeimo prineslo ratifikacijo Istanbulske konvencije z nekaterimi zadržki in nepodporo vladnega partnerja Nacionalnega zavezništva.[20][21]
Stranka Združena lista je 29. avgusta zavrnila sodelovanje v koalicijski vladi štirih strank.[24] Siliņa je 1. septembra nakazala, da namerava z Zvezo zelenih in kmetov (ZZS) in Naprednjaki (P) oblikovati novo parlamentarno večino.[25] Dvanajst dni kasneje je razkrila sestavo nove vlade, v kateri je Nova enotnost (JV) imela sedem ministrstev, ZZS štiri in P tri. Prejšnji premier Arturs Krišjānis Kariņš bil imenovan na mesto ministra za zunanje zadeve.[26]
Vladna koalicija pod vodstvom Siliņe je 15. septembra 2023 dobila zaupnico parlamentarne večine v Saeimi in prejela 53 glasov. [27] Izjavila je, da si bo prizadevala za vključitev rusko govoreče manjšine in spodbujala učenje latvijščine za izobraževalni sistem, ki temelji na latvijskem jeziku.[6] Vlada namerava tudi povečati vojaški proračun in dokončati gradnjo pregrade na meji države z Rusijo in Belorusijo.[6] Kasneje istega dne se je prvič sestala nova vladna ekipa.[28] Siliņa je druga ženska, ki je postala premierka Latvije, po Laimdoti Straujumi v letih 2014–2016. [29]
Zasebno
Evika Siliņa je poročena z Aigarsom Siliņšem, s katerim ima otroke.[6]
Siliņa poleg svojega maternega jezika latvijščine tekoče govori angleško in rusko.[1]
↑»Evika Siliņa (CV)«. Puaro.lv (v latvijščini). 15. september 2023. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2023. Pridobljeno 18. septembra 2023.
.jpg)
.jpg)
