Drago Ožbolt

Drago Ožbolt
Vzdevek	»Drago«
Rojstvo	26. junij 1931({{padleft:1931|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:26|2|0}}) Belica
Smrt	14. maj 1994({{padleft:1994|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}}) (62 let) Ljubljana
Pripadnost	SFRJ
Rod/služba	Jugoslovanska ljudska armada
Aktivna leta	1952–1991
Čin	Generalpodpolkovnik
Enota	RŠTO SRS
Sorodstva	Jože Ožbolt (brat)

Dragutin Drago Ožbolt, slovenski general, * 26. junij 1931, Belica, Osilnica, † 14. maj 1994, Ljubljana.

Od pomladi 1942 do kapitulacije Italije leta 1943 je bil interniran v koncentracijskih taboriščih na Rabu in v Gonarsu. Leta 1948 je končal vojaško gimnazijo v Zagrebu in leta 1952 Pehotno vojaško učilišče JLA v Sarajevu. Po končanem šolanju je bil med drugim poveljnik bataljona in polka, načelnik divizijskega štaba v Postojni^[1] in od leta 1983 do 1988 načelnik PŠTO Kosovo, nato pa je bil premeščen v Slovenijo, kjer je bil do leta 1990 načelnik RŠTO SRS^[2]. Od leta 1972 do 1975 je bil v vojaški diplomatski službi v NDR. V Beogradu je leta 1966 končal Višjo vojaško akademijo Kopenske vojske JLA in 1971 Šolo ljudske obrambe. Leta 1977 je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti.^[1]

15. maja 1990 je na ukaz poveljnika RŠTO SRS Ivana Hočevarja podpisal ukaz o razorožitvi TO SRS oz. o prenosu orožja v skladišča pod nadzorom JLA^[3]. Upokojen je bil maja 1991 potem, ko je doživel infarkt in so mu diagnosticirali raka^[3].

Viri in opombe

1. Enciklopedija Slovenije. Mladinska knjiga, Ljubljana 1987-2002
2. Veleizdaja Slovenije (Nova obzorja, 2011), 11.
3. Veleizdaja Slovenije (Nova obzorja, 2011), 351-2.

Glej tudi

• seznam generalov Jugoslovanske ljudske armade