Divertikulítis je bolezen prebavil, pri kateri pride do vnetja divertikla, izbokline sluznice in podsluznice skozi defekt v mišični plasti debelega črevesa, običajno dela, imenovanega esasto črevo (sigmoidni kolon).[1][4][5] Tipični simptom je nenadna bolečina v trebuhu.[1] Lahko se pa simptomi razvijajo tudi preko več dni.[1] Pri bolnikih v Evropi in Severni Ameriki je bolečina običajno v levem delu trebuha, medtem ko se pri bolnikih v Aziji pogosto pojavlja na desni strani.[2][6] Pojavijo se lahko tudi vročina, slabost, driska ali zaprtje.[1] Napadi divertikulitisa se lahko ponavljajo.[2]
Tradicionalno so odsvetovali uživanje oreškov in semen, vendar znanstvenih dokazov za to, da bi tovrstna hrana negativno vplivala na divertikulitis, ni. Uradna priporočila zato ne odsvetujejo izogibanje hrani z oreški in semeni.[1][2] Pri preprečevanju nadaljnjih napadov divertikulitisa pri posameznikih z divertikulozo lahko pomagata zdravili mesalazin in rifaksimin.[2] Pri blagem divertikulitisu se priporočata uporaba peroralnih antibiotikov in uživanje tekoče hrane, pri hudih oblikah bolezni pa so lahko potrebni intravensko antibiotično zdravljenje, hospitalizacija in parenteralna prehrana.[1] Koristi probiotikov niso jasne.[2] Pri zapletih, kot sta tvorba ognojkov ali fistul in predrtje debelega črevesa, je lahko potreben kirurški poseg.[1]
Bolezen se pojavlja pogosto v razvitih državah, v Afriki in Aziji pa je redka.[1] V zahodnem svetu ima okoli 35 % posameznikov divertikulozo, v kmečkih predelih Afrike pa manj kot 1 % prebivalstva.[7] Pri okoli 4 do 15 % posameznikov z divertikulozo se v določenem obdobju pojavi divertikulitis.[3] Divertikulitis se pojavlja pogosteje s staranjem in je zlasti pogost pri posameznikih, starejših od 50 let.[1] Njegova pogostnost se povečuje povsod po svetu.[2] V letu 2003 je za posledicami divertikulitisa v Evropi umrlo okoli 13.000 ljudi.[2]
