V periodnem sistemu je transaktinoidni element v d-bloku. Je član sedme periode in je uvrščen v 10. skupino elementov, čeprav še niso bili izvedeni nobeni kemični poskusi, ki bi potrdili, da se obnaša kot težji homolog platine ali kot osmi član 6d serije prehodnih kovin. Izračunano je, da ima darmštatij podobne lastnosti kot njegovi lažji homologi, nikelj, paladij in platina.
Uvod
Najtežja[a]jedra nastanejo v jedrskih reakcijah, ki združijo dve drugi jedri neenake velikosti[b] v eno; v grobem velja, da bolj, kot sta jedri glede na maso neenaki, večja je možnost, da bosta reagirali.[13] Iz materiala iz težjih jeder se naredi tarča, ki jo nato bombardira snop lažjih jeder. Dve jedri se lahko združita v eno samo, če se dovolj približata; normalno se jedra (vsa pozitivno nabita) med seboj odbijajo zaradi elektrostatičnega odbijanja. Močna interakcija lahko to odbojnost premaga, vendar le na zelo kratki razdalji od jedra; jedra žarka se tako močno pospeši, da postane taka odbojnost nepomembna v primerjavi s hitrostjo jedra v snopu.[14] Samo približevanje ni dovolj, da se dve jedri zlijeta: ko se dve jedri približata, običajno ostaneta skupaj približno 10−20 sekunde in se nato ločita (ne nujno v isti sestavi kot pred reakcijo), namesto da tvorita eno jedro.[14][15] Če pride do fuzije, je začasna združitev, imenovana sestavljeno jedro, vzbujeno stanje. Da bi izgubilo energijo vzbujenja in doseglo stabilnejše stanje, se sestavljeno jedro razcepi ali izvrže enega ali več nevtronov,[c] ki odnesejo odvečno energijo.[16][d]
Žarek prehaja skozi tarčo in doseže naslednjo komoro – separator; če novo jedro nastane, potuje skupaj s tem žarkom.[19] V separatorju se novo nastalo jedro loči od drugih nuklidov (prvotnega žarka in vseh drugih reakcijskih produktov)[e] in prenese v pregradno-površinski detektor, ki jedro ustavi. Tam je zaznana natančna lokacija prihajajočega udarca na detektor; prav tako tudi njegova energija in čas prihoda.[19] Prenos traja približno 10−6 sekunde; da jo lahko zazna, jedro med tem ne sme razpasti.[22] Jedro se ponovno zabeleži, ko se zabeleži njegovo razpadanje in izmeri lokacija, energija in čas razpada.[19]
Stabilnost jedra zagotavlja močna interakcija, vendar je njegov obseg zelo kratek; ko jedra povečamo, vpliv močne interakcije na najbolj oddaljene nukleone (protone in nevtrone) oslabi. Prav tako jedro raztrga elektrostatično odbijanje med protoni, saj ima neomejen domet.[23] Za jedra najtežjih elementov je tako teoretično napovedan[24] in doslej opazovan[25] predvsem propad z razpadnimi načini, ki jih povzroča takšna odbijanje: alfa razpad in spontana cepitev;[f] ti načini prevladujejo za jedra supertežkih elementov. Alfa razpadi so zaznani z oddajanjem alfa delcev, produkte razpada pa je enostavno določiti pred dejanskim razpadom; če takšno razpadanje ali niz zaporednih razpadov ustvari znano jedro, lahko prvotni produkt reakcije aritmetično določimo.[g] Spontana cepitev proizvaja različna jedra kot produkte, zato prvotnega nuklida ni mogoče določiti od njegovih produktov.[h]
Informacije, ki so na voljo fizikom, katerih namen je sintetizirati enega najtežjih elementov, so torej informacije, zbrane na detektorjih: lokacija, energija in čas prihoda delca na detektor ter podatki o njegovem razpadu. Fiziki analizirajo te podatke in skušajo ugotoviti ali jih je dejansko povzročil nov element in ali jih ni mogel povzročiti drugačen nuklid od tistega, katerega so iskali. Pridobljeni podatki pogosto ne zadoščajo za sklep, da je bil nov element vsekakor ustvarjen in če za opažene učinke ni druge razlage, so bile narejene napake pri interpretaciji podatkov.
V isti seriji poskusov je ista ekipa izvedla tudi reakcijo z uporabo težjih ionov niklja-64. Med dvema potekoma je bilo s korelacijo z znanimi lastnostmi razpada njegovega produkta prepričljivo zaznanih 9 atomov 271Ds:[33]
208 82Pb + 64 28Ni → 271 110Ds + 1 0Nt
Pred tem so bili izvedeni neuspešni poskusi sinteze v letih 1986–87 na Združenem inštitutu za jedrske raziskave v Dubni (takrat v Sovjetski zvezi) in leta 1990 na GSI. Poskus leta 1995 v Narodnem laboratoriju Lawrence Berkeley je pokazal znake, ki kažejo (vendar ne dokončno), na odkritje novega izotopa 267Ds, ki je nastal pri bombardiranju 209Bi s 59Co. Podoben neprepričljiv poskus je leta 1994 na JINR pokazal znake proizvodnje 273Ds iz 244Pu in 34S. Vsaka ekipa je predlagala svoje ime za element 110: ameriška ekipa je predlagala hahnij po Ottu Hahnu, da bi rešila situacijo glede elementa 105 (za kar so že dolgo predlagali to ime), ruska ekipa je predlagala bekerelij po Henriju Becquerelu in nemška ekipa je predlagala darmštatij po Darmstadtu, kraju njihovega inštituta.[34]Skupna delovna skupina IUPAC / IUPAP (JWP) je skupino GSI v svojem poročilu za leto 2001 prepoznala kot odkritelje in jim dodelila pravico predlagati ime elementa.[35]
Poimenovanje
Z uporabo Mendelejeve nomenklature za neimenovane in neodkrite elemente bi moral biti darmštatij znan kot eka-platina. Leta 1979 je IUPAC objavil priporočila, v skladu s katerimi naj bi se element imenoval ununnilij (z ustreznim simbolom Uun),[36] tj. sistematično ime elementa kot začasno ime, dokler element ni odkrit (in odkritje nato potrjeno) ter določeno stalno ime. Čeprav so se priporočila pogosto uporabljajo v kemijski skupnosti na vseh ravneh, od učilnic kemije do poglobljenih učbenikov, so bila med znanstveniki s tega področja večinoma prezrta, ki so ga imenovali "element 110" s simbolom E110, (110) ali celo preprosto 110.
Leta 1996 je ruska ekipa predlagala ime bekerelij po Henriju Becquerelu.[37] Ameriška ekipa je leta 1997 predlagala ime hahnij[38] po Ottu Hahnu (prej je bilo to ime uporabljeno za element 105).
Ime darmštatij (Ds) je skupina GSI predlagala v čast mestu Darmstadt, kjer je bil element odkrit.[39] Skupina GSI je prvotno razmišljala tudi o poimenovanju elementa vikshavsij po predmestju Darmstadta, znanem kot Wixhausen, kjer je bil element odkrit, vendar se je na koncu odločila za darmštatij.[40]Policij je bil predlagan tudi za šalo, saj je bila telefonska številka v sili v Nemčiji 1-1-0. Novo ime darmštatij je uradno priporočil IUPAC 16. avgusta 2003.[41]
Izotopi
Darmštatij nima stabilnih ali naravnih izotopov. V laboratoriju je bilo sintetiziranih več radioaktivnih izotopov, bodisi z zlivanjem dveh atomov bodisi z opazovanjem razpada težjih elementov. Poročali so o devetih različnih izotopov darmštatija z atomskimi masami 267, 269–271, 273, 277 in 279–281, čeprav darmštatij-267 ni potrjen. Trije izotopi darmštatija, darmštatij-270, darmštatij-271 in darmštatij-281, imajo tudi metastabilna stanja, čeprav stanje darmštatija-281 ni potrjeno.[42] Večina teh razpada pretežno z alfa razpadom, nekateri pa s spontano cepitvijo.[43]
Stabilnost in razpolovni časi
Vsi izotopi darmštatija so izredno nestabilni in radioaktivni; na splošno so težji izotopi stabilnejši od lažjih. Najstabilnejši znani izotop darmštatija, 281Ds, je tudi najtežji znani izotop darmštatija; njegova razpolovna doba je 12,7 sekund. Izotop 279Ds ima razpolovno dobo 0,18 sekund in nepotrjeni 281mDs pa ima razpolovno doba 0,9 sekund. Preostalih sedem izotopov in dve metastabilni stanji imajo razpolovni čas med 1 mikrosekundo in 70 milisekundami.[43] Nekateri še neodkriti izotopi darmštatija bi lahko imeli lahko daljši razpolovni čas.[44]
Teoretični izračun v modelu kvantnega tuneliranja reproducira eksperimentalne podatke o razpolovni dobi alfa razpada za znane izotope darmštatija.[45][46] Prav tako se napoveduje, da bi imel neodkriti izotop 294Ds, ki ima magično številonevtronov (184), razpolovni čas alfa razpada približno 311 let; popolnoma enak pristop pa napoveduje ~3500-letni razpolovni čas alfa razpada za nemagični izotop 293Ds.[44][47]
Predvidene lastnosti
Z izjemo jedrskih lastnosti niso bile izmerjene nobene lastnosti darmštatija ali njegovih spojin; to je posledica izjemno omejene in drage proizvodnje ter in dejstva, da darmštatij (in njegovi starši) zelo hitro propadejo. Lastnosti kovine darmštatija tako ostajajo neznane in na voljo so le napovedi.
Napovedovanju verjetnih kemijskih lastnosti darmštatija v zadnjem času niso posvetili veliko pozornosti. darmštatij bi moral biti zelo žlahtna kovina. Napovedan standardni potencial zmanjšanja za par Ds2+/Ds je 1,7 V. Na podlagi najstabilnejših oksidacijskih stanj lažjih elementov 10. skupine naj bi bila najstabilnejša oksidacijska stanja darmštatija +6, +4 in +2, vendar naj bi bilo nevtralno stanje najbolj stabilno v vodnih raztopinah. Za primerjavo, znano je, da le paladij in platina kažeta največje oksidacijsko stanje v skupini, +6, medtem ko sta najbolj stabilni stanji za nikelj in paladij +4 in +2. Pričakuje se tudi, da so lahko najvišja oksidacijska stanja elementov med borijem (element 107) in darmštatijem (element 110) stabilna v plinastem agregatnem stanju, ne pa tudi v vodni raztopini. Darmštatijev heksafluorid (DsF6) naj bi imel zelo podobne lastnosti kot njegov lažji homolog platinov heksafluorid (PtF6), ki ima zelo podobne elektronske strukture in ionizacijske energije.[48][49] Prav tako naj bi imel enako oktaedrsko molekularno geometrijo kot PtF6.[50] Drugi predvideni spojini darmštatija sta darmštatijev karbid (DsC) in darmštatijev tetraklorid (DsCl4), ki naj bi se obnašali kot njuna lažja homologa. Za razliko od platine, ki prednostno tvori kompleks s cianidom v svojem +2 oksidacijskem stanju, Pt(CN)2, naj bi darmštatij raje ostal v nevtralnem stanju in tvoril Ds(CN)2− 2 in tvoril močno povezavo Ds–C z nekaterimi znaki večkratne vezi.[51]
Fizikalne in atomske
Darmštatij naj bi bil v normalnih pogojih trdnina in kristaliziral v telesno centrirani kubični strukturi, za razliko od njegovih lažjih sorodnikov, ki kristalizirajo v ploskovno centrirani kubični strukturi, saj naj bi imel drugačno gostoto elektronskega naboja. Moral bi biti zelo težka kovina z gostoto približno 34,8 g/cm3. Za primerjavo ima najgostejši znani element, ki mu je bila izmerjena gostota, osmij, gostoto le 22,61 g/cm3. To je posledica velike atomske teže darmštatija, kontrakcije lantanidov in aktinidov ter relativističnih učinkov, čeprav bi bilo ustvarjanje dovolj darmštatija za merjenje te količine nepraktično in bi vzorec hitro propadel.
Valenčna elektronska konfiguracija darmštatija je izračunana, da je 6d8 7s2, kar upošteva Aufbaujevo načelo in ne sledi platinasti valenčni elektronski konfiguraciji 5d9 6s1. To je posledica relativistične stabilizacije elektronskega para 7s2 v celotni sedmi periodi, tako da ni pričakovati, da bi imel kateri koli od elementov od 104 do 112 elektronske konfiguracije, ki bi kršila Aufbaujevo načelo. Atomski radij darmštatija naj bi bil približno 132 pm.
Eksperimentalna kemija
Nedvoumna določitev kemijskih lastnosti darmštatija še ni bila ugotovljena[52] zaradi kratkega razpolovnega časa izotopov darmštatija in omejenega števila verjetnih hlapnih spojin, ki bi jih lahko preučevali v zelo majhnem obsegu. Ena redkih spojin darmštatija, ki je verjetno dovolj hlapna, je darmštatijev heksafluorid (DsF 6); njegov lažji homolog platinov heksafluorid (PtF 6) je hlapen nad 60 °C in zato je lahko tudi analogna spojina darmštatija dovolj hlapna;[39] hlapni oktafluorid (DsF 8) je tudi možen. Da bi kemijske študije lahko opravili na transaktinoidih, morajo biti proizvedeni vsaj štirje atomi, razpolovna doba uporabljenih izotopov mora biti najmanj 1 sekunda, hitrost proizvodnje pa mora biti vsaj en atom na teden. Čeprav je razpolovna doba 281Ds, najbolj stabilnega potrjenega izotopa darmštatija, 12,7 sekunde, dovolj dolgo za izvedbo kemijskih študij, je še eno oviro potrebo premagati. Mora se povečati stopnja proizvodnje izotopov darmštatija in omogočiti izvajanje poskusov tedne ali mesece, da se lahko dobijo statistično relevantni rezultati. Ločevanje in odkrivanje je treba izvajati neprekinjeno, da se ločijo izotopi darmštatija, in imeti avtomatiziran sistemski kemični eksperiment v plinastem agregatnem stanju in raztopini darmštatija, saj naj bi bili donosi za težje elemente manjši od teh za lažje elemente; nekatere tehnike ločevanja, ki se uporabljajo za borij in hasij, bi lahko ponovno uporabili. Eksperimentalna kemija darmštatija ni prejela toliko pozornosti, kot težji elementi od kopernicija do livermorija.[53]
Bolj nevtronsko bogati izotopi darmštatija so najbolj stabilni[43] in so zato bolj obetavni za kemijske študije.[39] Lahko jih dobimo le posredno iz alfa razpada težjih elementov,[54][55][56] posredne metode sinteze pa niso tako ugodne za kemijske študije kot metode neposredne sinteze. Bolj nevtronsko bogata izotopa 276Ds in 277Ds bi lahko nastali neposredno v reakciji med torijem-232 in kalcijem-48, vendar naj bi bil donos nizek.[57][58] Poleg tega je bila ta reakcija že preizkušena brez uspeha, in novejši poskusi, ki so z indirektnimi metodami uspešno sintetizirali 277Ds, kažejo, da ima kratek razpolovni čas 3,5 ms, ne dovolj dolgo za izvajanje kemijskih študij. Edini znani izotop darmštatija z razpolovno dobo, dovolj dolgo za kemijske raziskave, je 281Ds, ki bi ga morali proizvesti kot produkt 289Fl.[59]
↑V jedrski fiziki se element imenuje težek, če je njegovo atomsko število visoko; svinec (element 82) je en primer takega težkega elementa. Izraz "supertežki elementi" se običajno nanaša na elemente z atomskim številom, večjim od 103 (čeprav obstajajo tudi druge opredelitve, kot na primer, večje od 100[8] or 112;[9] sometimes, the term is presented an equivalent to the term "transactinide", which puts an upper limit before the beginning of the hypothetical superactinide series).[10] Izraz "težek izotop" (danega elementa) in "težko jedro" pomenita tisto, kar bi lahko razumeli v običajnem jeziku – izotop z veliko maso (za dani element) oziroma jedro z veliko maso.
↑Leta 2009 je skupina pri JINR pod vodstvom Oganessiana objavila rezultate svojega poskusa ustvariti hasij s simetrično 136Xe + 136Xe reakcijo. V takšni reakciji niso opazili niti enega atoma, pri čemer je bila zgornja meja preseka, merilo verjetnosti jedrske reakcije, 2,5 pb.[11] Za primerjavo, reakcija, ki je privedla do odkritja hasija, 208Pb + 58Fe, je imela prerez ~ 20 pb (natančneje 19 + 19 −11 pb), kot so ocenili odkritelji.[12]
↑Večja kot je energija vzbujenja, več nevtronov se izvrže. Če je energija vzbujanja nižja od energije, ki veže posamezen nevtron na preostanek jedra, se nevtroni ne izvržejo; namesto tega se jedro spojine de-ekscitira z oddajanjem žarkov gama.[16]
↑Definicija Skupne delovne skupine IUPAC-a in IUPAP-a pravi, da je kemični element mogoče prepoznati kot odkritega le, če njegovo jedro ne razpade v 10−14 sekunde. Ta vrednost je bila izbrana kot ocena, koliko časa jedro potrebuje, da pridobi svoje zunanje elektrone in tako prikaže svoje kemijske lastnosti.[17] To število označuje tudi splošno sprejeto zgornjo mejo za razpolovno dobo sestavljenega jedra.[18]
↑Ta ločitev temelji na tem, da se nastala jedra počasneje premikajo mimo tarče kot nereagirana jedra žarka. Ločilec vsebuje električna in magnetna polja, katerih učinki na premikajoče se delce se pri določeni hitrosti izničijo. [20] Takšnemu ločevanju lahko pomaga tudi meritev časa potovanja delca in meritev energije odboja; kombinacija obeh lahko omogoči oceno mase jedra.[21]
↑Ker se masa jedra ne meri neposredno, temveč se izračuna na podlagi mase drugega jedra, se takšna meritev imenuje posredna. Možne so tudi neposredne meritve, ki pa večinoma niso na voljo za najtežja jedra.[27] O prvem neposrednem merjenju mase težkega jedra so poročali leta 2018 pri LBNL.[28] Masa je bila določena z lokacijo jedra po prenosu (lokacija pomaga določiti njegovo smer, ki je povezana z razmerjem med maso in nabojem jedra, saj je bil prenos opravljen v prisotnosti magneta).[29]
↑Spontano fisijo je odkril sovjetski fizik Georgij Flerov,[30] glavni znanstvenik pri JINR in je bil to za ustanovo "hobi".[31] Za razliko so znanstveniki pri LBL menili, da informacije o cepitvi niso zadostne za trditev o sintezi elementa. Verjeli so, da spontana cepitev ni bila dovolj raziskana, da bi jo lahko uporabili za identifikacijo novega elementa, saj je bilo težko ugotoviti, da je jedro spojine izvrglo samo nevtrone in ne tudi nabite delce, kot so protoni ali delci alfa.[18] Tako so nove izotope raje povezali z že znanimi zaporednimi alfa razpadi.[30]
Sklici
↑ 1,01,11,21,31,4Hoffman, Darleane C.; Lee, Diana M.; Pershina, Valeria (2006). »Transactinides and the future elements«. V Morss; Edelstein, Norman M.; Fuger, Jean (ur.). The Chemistry of the Actinide and Transactinide Elements (3rd izd.). Dordrecht, The Netherlands. ISBN978-1-4020-3555-5.
↑Gyanchandani, Jyoti; Sikka, S. K. (10. maj 2011). »Physical properties of the 6 d -series elements from density functional theory: Close similarity to lighter transition metals«. Physical Review B. 83 (17): 172101. Bibcode:2011PhRvB..83q2101G. doi:10.1103/PhysRevB.83.172101.
↑Kratz; Lieser (2013). Nuclear and Radiochemistry: Fundamentals and Applications (3rd izd.). str. 631.
↑»Популярная библиотека химических элементов. Сиборгий (экавольфрам)« [Popular library of chemical elements. Seaborgium (eka-tungsten)]. n-t.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2011. Pridobljeno 7. januarja 2020. Reprinted from »Экавольфрам« [Eka-tungsten]. Популярная библиотека химических элементов. Серебро — Нильсборий и далее [Popular library of chemical elements. Silver through nielsbohrium and beyond] (v ruščini). Nauka. 1977.
↑Hofmann, S.; Ninov, V.; Heßberger, F. P.; Armbruster, P.; Folger, H.; Münzenberg, G.; Schött, H. J.; Popeko, A. G.; Yeremin, A. V.; Andreyev, A. N.; Saro, S. (1995). »Production and decay of 269110«. Zeitschrift für Physik A. 350 (4): 277. Bibcode:1995ZPhyA.350..277H. doi:10.1007/BF01291181.
↑Barber, R. C.; Greenwood, N. N.; Hrynkiewicz, A. Z.; Jeannin, Y. P.; Lefort, M.; Sakai, M.; Ulehla, I.; Wapstra, A. P.; Wilkinson, D. H. (1993). »Discovery of the transfermium elements. Part II: Introduction to discovery profiles. Part III: Discovery profiles of the transfermium elements«. Pure and Applied Chemistry. 65 (8): 1757. doi:10.1351/pac199365081757. (Note: for Part I see Pure Appl. Chem., Vol. 63, No. 6, pp. 879–886, 1991)
↑Karol, P. J.; Nakahara, H.; Petley, B. W.; Vogt, E. (2001). »On the discovery of the elements 110–112 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 73 (6): 959. doi:10.1351/pac200173060959.
↑Chatt, J. (1979). »Recommendations for the naming of elements of atomic numbers greater than 100«. Pure and Applied Chemistry. 51 (2): 381–384. doi:10.1351/pac197951020381.
↑Rosen, A.; Fricke, B.; Morovic, T.; Ellis, D. E. (1979). »Relativistic molecular calculations of superheavy molecules«. Journal de Physique Colloques. 40: C4–218–C4–219. doi:10.1051/jphyscol:1979467.
↑Waber, J. T.; Averill, F. W. (1974). »Molecular orbitals of PtF6 and E110 F6 calculated by the self-consistent multiple scattering Xα method«. J. Chem. Phys. 60 (11): 4460–70. Bibcode:1974JChPh..60.4466W. doi:10.1063/1.1680924.
↑Thayer, John S. (2010), »Relativistic Effects and the Chemistry of the Heavier Main Group Elements«, Relativistic Methods for Chemists, Challenges and Advances in Computational Chemistry and Physics, zv. 10, str. 82, doi:10.1007/978-1-4020-9975-5_2, ISBN978-1-4020-9974-8
↑Düllmann, Christoph E. (2012). »Superheavy elements at GSI: a broad research program with element 114 in the focus of physics and chemistry«. Radiochimica Acta. 100 (2): 67–74. doi:10.1524/ract.2011.1842.
↑Moody, Ken (30. november 2013). »Synthesis of Superheavy Elements«. V Schädel, Matthias (ur.). The Chemistry of Superheavy Elements (2. izd.). Springer Science & Business Media. str. 24–8. ISBN9783642374661.
لمعانٍ أخرى، طالع موسكو (توضيح). موسكو الإحداثيات 38°51′26″N 84°13′43″W / 38.8572°N 84.2286°W / 38.8572; -84.2286 تقسيم إداري البلد الولايات المتحدة[1] التقسيم الأعلى مقاطعة كليرمونت، أوهايو خصائص جغرافية المساحة 1.006666 كيلومتر مربع1.006664 كيلومتر مر...
Die Liste der Naturdenkmäler im Landkreis Neu-Ulm nennt die Naturdenkmäler in den Städten, Märkten und Gemeinden im Landkreis Neu-Ulm in Bayern. Nach Art. 51 Abs. 1 Nr. 4 BayNatschG ist das Landratsamt des Landkreises Neu-Ulm für den Erlass von Rechtsverordnungen über Naturdenkmäler (§ 28 BNatSchG) zuständig. Schild Naturdenkmal Inhaltsverzeichnis 1 Naturdenkmäler 2 Flächenhafte Naturdenkmäler im Landkreis Neu-Ulm 3 Siehe auch 4 Weblinks 5 Einzelnachweise Naturdenkmäler Bild Lfd....
Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación Logotipo del Ministerio LocalizaciónPaís EspañaCoordenadas 40°24′32″N 3°41′25″O / 40.408888888889, -3.6902777777778Información generalSigla MAPAJurisdicción España EspañaTipo MinisterioSede Paseo de la Infanta Isabel, 1, 28014 MadridOrganizaciónMinistro Luis PlanasEmpleados 1 618 (31 de diciembre de 2022)[1]Presupuesto 8 970,1 millones de € (2023)[2]HistoriaFundación 12 de junio ...
Li ShuchengMinister of Agriculture of the People's Republic of ChinaIn office1949–1954Preceded byNoneSucceeded byLiao Luyan Personal detailsBorn1882Died1965NationalityChinesePolitical partyChinese Communist PartyAwardsOrder of Wen-Hu Li Shucheng (Chinese: 李書城; 1882–1965) was a senior leader of Kuomintang, and a politician of the People's Republic of China. In 1921, the first National Congress of the Chinese Communist Party was held in his house in Shanghai, thus the CCP was foun...
South African trade union NUMNational Union of MineworkersFounded1982; 41 years ago (1982)FounderCyril RamaphosaMerger of CAWU (2001) LIMUSA (2019) LocationSouth AfricaMembers (2014) 300,000Secretary GeneralWilliam MabapaPresidentDaniel BalepileAffiliations COSATU (nationally) IndustriALL (international) Websitewww.num.org.zahttps://en.wikipedia.org/wiki/IndustriALL_Global_Union The National Union of Mineworkers (NUM) is a mainly mining industry related trade union, an ...
Public university in Metro Manila, Philippines University of Caloocan CityPamantasan ng Lungsod ng KalookanFormer nameCaloocan City Polytechnic College(1975–2004)Caloocan City Community College(1971–1975)TypePublic UniversityEstablishedJuly 1, 1971 (52 years and 143 days)ChairmanHon. Dale Gonzalo R. Malapitan (Mayor of Caloocan)PresidentAtty. Rene Richard SalazarAddressMain CampusBiglang Awa St., Grace Park East, 12th Avenue, Caloocan, Metro Manila, Philippines Congressional Cam...
British experimental music magazine Not to be confused with Wired (magazine) or The Wire (India). For other uses, see Wire (disambiguation). The WireFreedom PrinciplesThe Wire no. 370, Dec. 2014EditorDerek Walmsley; see timeline below for former editorsCategoriesMusic magazineFrequencyMonthlyPublisherTony HerringtonFounderAnthony Wood, Chrissie MurrayFirst issueSummer 1982 (1982)CompanyThe Wire Magazine Ltd. (independently owned)Based inLondon, EnglandLanguageEnglishWebsitethewire.c...
Street in Cebu City, Philippines Katipunan StreetNative nameDalan Katipunan (Cebuano)NamesakeKatipunanLength1.93 km (1.20 mi)Based on DPWH Atlas 2019[1]LocationCebu City, Cebu, PhilippinesFromN. Bacalso AvenueV. Rama Avenue in Barangay CalambaMajorjunctionsA. Lopez StreetSalvador StreetToF. Llamas Street in Barangay Tisa Katipunan Street (Cebuano: Dalan Katipunan) is a national tertiary road[1] in Cebu City, Cebu, Philippines. It commences at the corner of N. Ba...
This article needs additional citations for verification. Please help improve this article by adding citations to reliable sources. Unsourced material may be challenged and removed.Find sources: McWane Science Center – news · newspapers · books · scholar · JSTOR (March 2017) (Learn how and when to remove this template message) McWane Science CenterLocation within AlabamaEstablished11 July 1998 (1998-07-11)Location200 19th Stree...
American actor Not to be confused with John Michael Higgins. Michael HigginsBornMichael Patrick Higgins, Jr.(1920-01-20)January 20, 1920Brooklyn, New YorkDiedNovember 5, 2008(2008-11-05) (aged 88)Manhattan, New YorkYears active1949–2008Spouse Elizabeth Lee (Betty) Goodwin (m. 1946)Children3 Michael Patrick Higgins Jr. (January 20, 1920 – November 5, 2008) was an American actor who appeared in film and on stage, and was best known for his ro...
Indian politician and academic For other people named Sadhu Singh, see Sadhu Singh (disambiguation). Sadhu SinghMember of Parliament, Lok SabhaIn office2014–2019Preceded byParamjit Kaur GulshanSucceeded byMuhammad SadiqConstituencyFaridkot Personal detailsBorn1941Manuke, Moga, Punjab, British IndiaPolitical partyAam Aadmi PartyProfessionPolitician, Retired Professor Sadhu Singh is an Indian academic and politician from Punjab. He was a member of parliament from Faridkot from 2014 to 2019. H...
1966 novel by Philip K. Dick This article includes a list of references, related reading, or external links, but its sources remain unclear because it lacks inline citations. Please help to improve this article by introducing more precise citations. (November 2008) (Learn how and when to remove this template message) The Unteleported Man Cover of first edition (paperback)AuthorPhilip K. DickCountryUnited StatesLanguageEnglishGenreScience fictionPublisherAce BooksPublication date1966Media ...
Penjelasan tentang superskrip dan subskrip yang terlihat dalam notasi nomor atom. Nomor atom adalah jumlah proton, dan karenanya juga muatan positif total, dalam inti atom. Model Rutherford-Bohr dari atom hidrogen (Z = 1) atau ion seperti hidrogen (Z > 1). Dalam model ini, penting bahwa energi foton (atau frekuensi) dari radiasi elektromagnetik yang dipancarkan (ditampilkan) ketika sebuah elektron melompat dari satu orbit ke orbit yang lain sebanding dengan kuadrat matematika muatan atom (...
Street in Manhattan, New York South end of Nassau Street; Federal Hall National Memorial is on the left, the New York Stock Exchange Building is in the distance on the right Nassau Street is in the Financial District, within the borough of Manhattan in New York City. Its southern end is at the intersection with Broad Street and Wall Street, and its northern end is at Spruce Street, at Pace University near the foot of the Brooklyn Bridge. For its entire route, Nassau Street runs one block east...
Prince Alfred SquarePrince Alfred SquareLocation of Prince Alfred Square in SydneyTypeUrban parkLocationParramatta, New South WalesCoordinates33°48′33″S 151°00′16″E / 33.80917°S 151.00444°E / -33.80917; 151.00444Area1.5 ha (3.7 acres)Authorized27 November 1837[1]FounderGovernor Richard BourkeOwned byNSW GovernmentManaged byCity of Parramatta CouncilStatusOpen all year New South Wales Heritage RegisterTypeLandscapeCriteriaa., b., c., e...
Species of moth Corymica specularia Scientific classification Domain: Eukaryota Kingdom: Animalia Phylum: Arthropoda Class: Insecta Order: Lepidoptera Family: Geometridae Genus: Corymica Species: C. specularia Binomial name Corymica speculariaMoore, [1867] Synonyms Caprilia specularia Moore, [1868] Corymica specularia is a moth of the family Geometridae first described by Frederic Moore in 1867.[1] It is found in Sri Lanka,[2] India[3] and Taiwan.[4] It is...
Robert LuffRobert Luff CBEBornRobert Charles William Luff(1914-07-07)7 July 1914Bedford, EnglandDied18 February 2009(2009-02-18) (aged 94)NationalityBritishEducationBedford Modern SchoolOccupation(s)Theatrical agent and producerKnown forproducer of The Black and White Minstrel Show former agent of Lenny Henry and Beryl Reid Robert Charles William Luff, CBE (7 July 1914 – 18 February 2009[1]) was a British theatrical agent and producer. He was most notable for producing...