Otroka Dafnisa in Hloo zapustijo na obali otoka Lesbosa. Odraščata med pastirji. Zaljubita se, ko Dafnis uči Hloo igrati na piščali, ki jih je izdelal iz trsa. Hloo ugrabijo morski razbojniki, reši pa jo bog Pan in jo med vsesplošnim veseljem vrne Dafnisu. Ravel je o baletu dejal, da je z njim hotel oživiti staro Grčijo iz svojih sanj, zelo podobno tisti, ki so jo slikali francoski slikarji ob koncu 18. stoletja. To »koreografsko simfonijo« je kasneje predelal v dve simfonični suiti, med katerima se največkrat izvaja druga, z glasbo iz tretjega dela baleta. Celotna skladba traja več kot eno uro in tako je Daphnis et Chloé Ravelovo najdaljše delo. Večkrat je predstavljena na koncertnem odru, kot na gledaliških deskah.
Suita št. 2
Stavki
Lever du jour - Prihajajoči dan
Pantomime - Pantomima
Danse générale - Zaklučni ples
Prvi stavek suite, Prihajajoči dan, je ena najlepših glasbenih upodobitev prebujanja narave. Ptiči (tri solistične violine in piccolo) prepevajo, sončni žarki so vedno toplejši. Dafnis se prebudi in se pridruži Hloi. Drugi stavek je nežna pantomima: Dafnis in Hloa igrata prizor, v katerem bog Pan dvori nimfiSiirinks (vrhunec stavka je znameniti solo flavte). Zaljubljenca pozabita na svoji vlogi; padeta si v objem in si izpovesta ljubezen. Suita se sklene s prizorom praznovanja, ki ga je tankovestni in s popolnostjo obsedeni Ravel pilil več kot leto dni.