PROFILBARU.COM

Cerkniško jezero
Cerkniško jezero
	poplavljeno kraško polje
Lega	Notranjska
Koordinate	45°44′59″N 14°22′20″E / 45.74972°N 14.37222°E
Vrsta	presihajoče
Države porečja	Slovenija
Maks. dolžina	10,4 km
Maks. širina	4,7 km
Površina	26 km² - 38 km² (max.)
Maks. globina	10m
Gladina (n.m.)	od 546 m do 551 m
Naselja	Dolenje Jezero, Gorenje Jezero
	Ramsarsko mokrišče
Razglasitev	19. januar 2006

Cérkniško jézero je presihajoče jezero v jugozahodni Sloveniji, na južnem delu Cerkniškega polja, ki je drugo največje slovensko kraško polje (z izjemo združenga Ribniško-kočevskega polja). Je svetovna znamenitost in je največje presihajoče jezero v Evropi.

Ko je polje poplavljeno, meri njegova površina 26 km², ob močnem deževju pa lahko doseže tudi do 38 km². S tem je največje jezero v Sloveniji. V največjem obsegu je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, največja globina pa je okoli 10 m. Gladina niha od 546 do 551 m nadmorske višine.

Pritoki in odtoki

Vsi pritoki in odtoki razen Cerkniščice so kraški.^[2]

Na Loškem polju ponikata potoka Mali in Veliki Obrh in prideta na površje na Cerkniškem polju kot potok Stržen. V jezero priteka tudi voda iz podzemlja ene najlepših vodnih jam - Križne jame. V kraško polje se stekajo tudi Cerkniščica in vode iz Javornikov. Vsa ta voda ponika v požiralnikih na Cerkniškem polju v več smereh: en del priteka kot potok Rak v Rakov Škocjan in naprej pod zemeljsko površino do Planinske jame kjer se združi z reko Pivko iz Postojnske jame in priteče na plano kot reka Unica, drugi del ponikne proti Planinskemu polju, najdaljšo pot naredi voda, ki pride na plan v izvirih pri Bistri pod imenom Ljubljanica.

Cerkniško jezero se napolni v glavnem po jesenskem deževju in spomladi, ko se tali sneg. Presiha maja ali junija, včasih pa tudi pozimi.

Povirni pas

Na skrajnem jugovzhodnem robu polja so kraški izviri Stržena, ki dovajajo vodo z Loškega polja in z območja kraških planot južno od polja:

Cerkniški Obrh
Zadnji Obrh
Cemun (iz Loške doline)
Laški studenci
izviri Tresenca (Tresenc, Žabjek in Retje)
izviri Mrzlika (Otoški Obrh in Mrzlik)

Drugo izvirno območje so kraški izviri na vzhodnem robu polja in dovajajo vodo s Podloža in Križne jame, Bloške planote (Bloščica ter Bločic):

izviri Goriškega potoka
Studenec pri mlinu
Zlatovec
Šteberški Obrh (voda iz Križne jame)
izvir Žerovniščice (Veselova jama)
pritok iz jame Suhadolica
izvirni pas od Goričice do ponorov Stržena v Narteh

Estavelni pas

Estavelni pas obsega osrednje območje polja, Zadnji kraj in območje med Drvošcem in Goričico. Številne večje in manjše luknje na dnu in robu polja ob upadanju jezera požirajo vodo, v času deževja se v njih voda dviguje (Javorniški tok). Zadnji kraj ob osrednjem zahodnem delu polja je prav zaradi tega območje, kjer se voda zadržuje najdalj časa. Tu so estavele:

Gebno
Zajcovke
Vranja jama
Bobnarice
Kotel
Češlenca
Levišče

Ponorno območje

Ponorno območje se deli na Jamski zaliv, kjer ponikujejo vode Cerkniščice in visokega Stržena ter na ponorni pas, kjer se z osrednjega območja polja stekajo vode neposredno proti izvirom Ljubije in Bistre.