Buje (italijanskoBuie d'Istria) so istrskomesto z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (največ, 3.200 prebivalcev je imelo 1921 in 1991) in sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Buje) z okoli 5.000 prebivalci (5.182 leta 2011, po popisu iz 2021 pa le še 4.451), ki upravno spada v Istrsko županijo, je pa tudi prometno in infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama Dragonjo (oz. slovensko mejo) na severu in dolino reke Mirne, na jugu, imenovane Bujščina (hrv. Bujština) in je v zadnjem obdobju Jugoslavije predstavljalo tudi uradno administrativno celoto, nekdanjo veliko občino Buje, ki je nastala po združitvi z občinama Umag in Novigrad, zdaj pa so na tem ozemlju poleg omenjenih dveh mestnih obmorskih občin še "navadne" občine Brtonigla, Grožnjan in Oprtalj.
Geografija
Buje ležijo na vzpetini v severozahodniIstri, ob cesti, ki povezuje Koper s Puljem. Od Umaga tj. morja so oddaljene 13 km. So zgodovinsko in upravno središče Bujščine.
Naselje sestavlja stari in novi del. Površina mesta je med 1 in 2 km2. Glavna ulica, Istarska ulica, je dolga 200 m. Predeli mesta so Stanica, kjer je nekoč potekala železnica Parenzana, Stari grad, Školski brijeg in Rudine.
Poleg tovarne Digitron, ki proizvaja elektronsko opremo in Bifix, tovarne zidnih barv, ki predstavljata industrijo, se prebivalci ukvarjajo s poljedelstvom (predvsem nasadi oljk in vinogradi).
Zgodovina
Že staro rimsko naselje Bullea je stalo na razvalinah ilirskega naselja. Današnje staro mestno jedro ima izjemno lego z ohranjeno srednjeveško urbano strukturo z značilnim velikim osrednjim trgom in ozkimi ulicami. Buje so eden najznačilnejših in najlepših primerov akropolskega tipa mesta v Istri.
Po 2. svetovni vojni so Buje leta 1947 postale središče Bujskega okraja, enega izmed dveh v Coni B Svobodnega tržaškega ozemlja, ki je bil po ukinitvi STO 1954 priključen Ljudski (od 1963 Socialistični) republiki Hrvaški.
Znamenitosti
Na glavnem trgu stoji župnijska cerkevsv. Servula z ločeno postavljenim zvonikom z vzidanimi grbi. Na trgu stoji kameni stolp z dolžinskimi merami iz 15. stoletja.
Cerkev je bila zgrajena v 16. stoletju na temeljih rimskega templja in je bila v 18. stoletju preurejena v baročnem slogu. V cerkvi in zakristiji je več gotskihskulptur iz 14. in 15. stoletja in baročna slika z veduto Buj. Na spodnjem trgu stoji cerkev sv. Marije, postavljena koncem 15. stoletja. Cerkev krasijo renesančna kovana in pozlačena vrata iz 16. stoletja. V njej hranijo 8 slik z biblijskimi motivi iz 15. stoletja.
Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Bruno Fachin, Trst. COBISS2069228. ISBN88-85289-67-3.
Longyka, Primož; in sod. (2011). Matej Zalar (ur.). Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra. Ljubljana: As-Press. COBISS255995904. ISBN978-961-92578-5-2.