Boeing E-6 Mercury

E-6 Mercury
Vloga Leteči komandni center
Proizvajalec/-ci Boeing
Krstni polet 19. februar 1987
Predstavljen Avgust 1989
Status V uporabi
Glavni uporabnik Ameriška mornarica
Število izdelanih 16
Cena enote US$141,7 milijonov
Razvit iz Boeing 707-320
E-6B Mercury v Mojave Air and Space Port

Boeing E-6 Mercury (v preteklosti E-6 Hermes) je leteči komandni center zasnovan na podlagi potniškega Boeing 707-320. V uporabo je vstopil julija 1989 in je nasledil turbopropelerskega Lockheed EC-130Q in reaktivnega EC-135C. E-6 se uporablja za "TACAMO" misije, kjer pošilja ukaze strateških podmornicam oboroženimi z balističnimi raketami. E-6 lahko pošilja ukaze tudi strateškim bombnikom.

E-6 velja za zadnje letalo družine 707.

Specifikacije

Podatki iz Navy Fact File[1]

Splošne karakteristike

  • Posadka: 12–25
  • Število sedežev: 23
  • Dolžina: 150 ft 4 in (45,8 m)
  • Razpon kril: 148 ft 4 in (45,2 m)
  • Višina: 42 ft 5 in (12,9 m)
  • Naložena teža: 342000 lb (154400 kg)
  • Maks. vzletna teža: 342000 lb (154400 kg)
  • Pogon letala: 4 × CFMI CFM-56-2A-2 visokoobtočni turbofani

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: Mach 0,862 (600 mph ali 520 kn ali 970 km/h)
  • Doseg: 6600 nmi (7590 milj, 12144 km) with
  • Višina leta: 40000 ft (12200 m)

Glej tudi

Sklici

  1. ↑ "US Navy Fact File: E-6B Mercury airborne command post." Arhivirano 2017-08-31 na Wayback Machine. U.S. Navy. Retrieved: 4 March 2007.

Bibliografija

  • Francillon, René J. "Messenger of the Gods: The Boeing E-6 Mercury in USN Service." Air International, Vol. 48, No 1, January 1995, pp. 19–24.

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Boeing E-6 Mercury.

Strategi Solo vs Squad di Free Fire: Cara Menang Mudah!