Boštanj stoji na hribu vzhodno od cerkve svetega Martina v Velikem Mlačevem. Pod hribom teče potok Podlomščica, ki se izliva v Radensko polje.
Zgodovina
O zgodnji poselitvi območja pričajo ostanki prazgodovinskih gomil in rimski grobovi. Po drugi svetovni vojni so oblasti ustanovile državno kmetijo Boštanj, ki je v Ljubljano prodajala mleko. Opekarna južno od naselja je bila opuščena leta 1962, žaga pri Boštanju pa je prenehala delovati leta 1965.[3] Boštanj je bil leta 1953 priključen Velikemu Mlačevu in s tem izgubil status samostojnega naselja.[4][5]
Grad Boštanj (nemškoWeißenstein) stoji na temeljih rimske utrdbe.[3] Sredi 16. stoletja ga je zgradil Jakob Lamberški. Leta 1678 je lastništvo prevzela družina Ursini-Blagay, ki si je grad lastila do začetka 20. stoletja. V zasnovi je šlo za renesančno trdnjavo pravkotne oblike, utrjeno s stolpi in obrambnim obzidjem.[6] V gradu je bilo veliko poznogotskih in renesančnih arhitekturnih elementov, poleg tega pa so bile v gradu tudi dragocene rokokojske in klasicistične stenske in stropne poslikave.[3] Med drugo svetovno vojno so partizani potem, ko so obkoljene belogardiste na gradu prisilili k umiku na grad Turjak,[7] 12. septembra 1943 grad oplenili in požgali.[3][8] Grad je gorel 14 dni, domačim gasilcem pa je bilo gašenje požara prepovedano.[9]
↑ 3,03,13,23,3Savnik, Roman (1971). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 2. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 159.
↑Razširjeni seznam sprememb naselij od 1948 do 1964: preimenovanja, združevanja, odcepitve, pristavki, razglasitve in ukinitve. Ljubljana: Zavod SR Slovenije za statistiko. 1965. str. 115.
