Beli T

Beli T
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali) Deblo: Arthropoda (členonožci) Razred: Insecta (žuželke) Red: Lepidoptera (metulji) Družina: Saturniidae (nočni pavlinčki) Rod: Aglia Vrsta: A. tau
Znanstveno ime
Aglia tau (Linnaeus, 1758)
Sinonimi
Phalaena Bombyx Tau Linnaeus, 1758

Beli T ali rjavi pavlinček (znanstveno ime Aglia tau) je vrsta metulja iz družine nočnih pavlinčkov, razširjen po večjem delu Evrope in v pasu prek Srednje Azije vse do Daljnega vzhoda.^[1]

Opis

Mlada gosenica

Ime je dobil po razpoznavnem znaku, belem vzorcu v obliki črke T v vsakem od modro-črnih očes, ki je po eno na vsakem krilu. Osnovna barva je sicer svetlo- ali rdečkastorjava, s črno obrobo kril, pri čemer so po navadi samci nekoliko kontrastnejši. Občasno je možno opaziti tudi melanistične osebke, ki imajo delno ali povsem črna krila. Je eden večjih evropskih metuljev, sprednja krila merijo med 30 in 36 mm pri samcih ter 36 do 49 mm pri nekoliko večjih samicah. Samci se razlikujejo od samic tudi po košatih peresastih tipalnicah, s katerimi zaznavajo samičine spolne feromone, s pomočjo katerih najdejo samico za parjenje.^[1][2][3]

Aglia tau

• 
  ♂
• 
  ♂ △
• 
  ♀
• 
  ♀ △

Aglia tau f. melaina

• 
  ♂
• 
  ♂ △
• 
  ♀
• 
  ♀ △

Gosenice zgodnjih stadijev so listnato zelene in imajo dva para rdečkastih trnov spredaj ter enega zadaj, kar je verjetno protiplenilska prilagoditev za obrambo proti ptičem. Kasnejši stadiji se bolj zlivajo z okoljem: izbočeni telesni členi spominjajo na rob lista, svetlejše proge ob bokih pa na listne žile.^[2][4]

Beli T leta spomladi, od konca marca do maja, v hladnejših predelih pa do sredine poletja, po svetlih listnatih gozdovih. Samci so dnevno aktivni in s pomočjo feromona ter vida iščejo pravkar preobražene samice, ki so za razliko od njih nočne. Na leto se razvije en sam rod; zrela gosenica se konec sezone zaprede v rahel svilen kokon v zgornji plasti tal ali rastlinskem opadu in se zabubi ter v stadiju bube prezimi, naslednjo pomlad pa se nato preobrazi v odraslo žival.^[2][3][4]

Razširjenost in ekologija

Samica odloži jajčeca v majhnih skupkih na listih in mladih poganjkih dreves, s katerimi se prehranjujejo gosenice.^[4] Kot gostiteljsko vrsto najpogosteje navajajo bukev, a se beli T pojavlja tudi v gozdnih sestojih z drugimi listopadnimi drevesi, kot so breza, črna jelša, iva, jerebika ipd.^[1][3] V neugodnih razmerah gosenica podaljša obdobje razvoja in lahko preide skozi več stadijev kot v ugodnih razmerah.^[4]

Je daleč najbolj razširjen predstavnik svojega rodu, območje razširjenosti sega čez večino Palearktične regije skoraj od atlantske obale na severu Španije prek Evrope (razen Velike Britanije, skrajnega severa Skandinavije ter sredozemskih otokov) in Sibirije do otoka Sahalin v Tihem oceanu. Prisoten je tudi na Kitajskem in po vsem Korejskem polotoku. Na severu območje razširjenosti omejujeta skandinavska in sibirska tajga, na jugu pa je meja slabo poznana – verjetno ne uspeva v sušnejših predelih Srednje Azije.^[1] V Srednji Evropi vključno s Slovenijo je vrsta pogosta, prisotna od nižin do visokogorja.^[1][3]

Sklici

1. Naumann, Stefan; Brosch, Ulrich; Nässig, Wolfgang A. (2003). »A catalogue and annotated checklist of the subfamily Agliinae Packard, 1893 (Lepidoptera: Saturniidae) 1. Review of the Aglia species with description of a new taxon from Sichuan, China« (PDF). Nachr. entomol. Ver. Apollo, N. F. 24 (4): 173–182.
2. Kurillo, Jurij (1992). Metulji Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 132–133. COBISS 29972480. ISBN 86-341-0710-8.
3. »Beli t (Aglia tau)«. Krajinski park Kolpa. Pridobljeno 28. aprila 2022.
4. James, David G., ur. (2017). The Book of Caterpillars: A Life-Size Guide to Six Hundred Species from around the World. University of Chicago Press. str. 365. ISBN 9780226287362.

Zunanje povezave

• Predstavnosti o temi beli T v Wikimedijini zbirki