Askeza (starogrško ασκησις askezis – vaja ali vadba; v množini pomeni tekmo) je vaja v krepostnem življenju in v prizadevanju za popolnost. Asket je človek, ki goji askezo oz. spokornik ali menih (puščavnik). To je naravno močan človek, ki se odreče (mnogim) življenjskim užitkom. Izraz je znan predvsem v budističnem okolju.
Askeza
Askeza je način življenja, ki obstaja v premagovanju grešnih strasti, v telesni pokori, postu in miloščini, kakor tudi v opravljanju določenih pobožnih vaj in dobrih del.
Naravna askeza uporablja le človeška sredstva kot so: meditacija ali premišljevanje, telovadba, dieta, premagovanje raznih ovir in tudi šport.
Nadnaravna askeza. Verska, zlasti krščanska askeza uporablja tudi nadnaravna sredstva za pridobitev in povečanje Božje milosti.
Asketizem
Asketizem je prizadevanje najmočnejše sredstvo za pridobivanje verske in nravne popolnosti, ki cveti zlasti med redovniki, ki se na to pot obvežejo s trojnimi zaobljubami: uboštva, čistosti in pokorščine.
Asketizem v širšem pomenu predstavlja filozofijo, ki nalaga prostovoljno in zavestno odpoved materialnim, telesnim in tudi duhovnim potrebam.
Asketika
Asketika je verska znanost, ki obravnava bistvo, modrosslovje, način in zgodovino askeze. V ožjem pomenu je ena od vej moralke ali nravoslovja.
O asketiki so med drugimi pisali poljubno ali znanstveno:
