Arzenopirit

Arzenopirit
Arzenopirit iz Panasqueire, Portugalska
Splošno
Kategorija	2. razred - Sulfidi
Kemijska formula	FeAsS
Strunzova klasifikacija	02.EB.20
Klasifikacija DANA	02.12.04.01
Kristalna simetrija	Monoklinska prizma 2/m, prostorska skupina P 21/c
Osnovna celica	a = 5,744Å, b = 5,675Å, c = 5,785Å, β = 112,3°, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa	162,83 g/mol
Barva	Jekleno siva do srebrno bela
Kristalni habit	Igličast, prizmatičen, čokat, razbrazdan, tudi kompakten, zrnat in stolpičast
Kristalni sistem	Monoklinski, psevdo ortorobmski
Dvojčičenje	Navadno na {100} in {001}, kontaktno/penetracijsko na {101}
Razkolnost	Razločna na {110}
Lom	Podškoljkast do neraven
Žilavost	Krhek
Trdota	5,5 - 6
Sijaj	Kovinski
Barva črte	Črna
Prozornost	Neprozoren
Specifična teža	5.9 – 6,2
Gostota	6,07 g/cm^3
Pleohroizem	Šibek
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Taljivost	Da
Diagnostične značilnosti	Pri udarcu vonj po česnu, zelenkast nadih pri preperevanju, zeleni ostanki na površinah kamnin
Topnost	Dušikova kislina (HNO3)
Magnetizem	Magneten po segrevanju
Sklici	[1][2]

Arzenopirit je železov arzenov sulfid s kemijsko formulo FeAsS. Mineral je trd (5,5 - 6) in neprozoren, jekleno sive do srebrno bele barve s kovinskim sijajem in z relativno visoko specifično težo (6,1).^[1] Pri raztapljanju v dušikovi kislini se sprošča elementarno žveplo. Pri segrevanju postane magneten in sprošča strupene pare. Vsebuje 46% arzena, zato je poleg avripigmenta najpomembnejša arzenova ruda. Skladi arzenopirita, ki so izpostavljeni atmosferi, običajno zaradi rudarjenja, počasi oksidirajo, pri čemer se arzen pretvori v oksid, ki je bolj topen v vodi povzroči kislo rudniško drenažo.

Kisla rudniška drenaža: Rio Tinto (Španija)

Arzenopirit se pojavlja v visokotemperaturnih hidrotermalnih žilah, pegmatitih, in na področjih, kjer se stikata metamorfizem in metasomatizem.

Arzenopirit lahko spremljajo znatne količine zlata, zato služi kot indikator zlatonosnih žil. Mnoge arzenopiritne zlatove rude so ognjeodporne, zato je zlato težko dobiti iz takšne mineralne matrice.

Za diagnosticiranje arzenopirita so pomembni njegov habit, trdota, gostota in vonj po česnu.

Struktura

Arzenopirit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Kristali so običajno prizmatični ali stolpičasti z vzdolžnimi brazdami. Dvojčičenje je pogosto. V starejši literaturi se je arzenopirit obravnaval kot ortorombski mineral, vendar se je izkazalo, da je monoklinski. Njegova struktura je takšna, da je vsak center Fe povezan s tremi atomi As in tremi atomi S. Struktura se v ionski obliki lahko zapiše z Fe³⁺ in dvoatomnimi anioni AsS^3-, čeprav zapis v ionski obliki ni najbolj primeren, ker je arzenopirit polprevodnik, vezi Fe-As in Fe-S pa so zelo kovalentne.^[3] Medatomske povezave so bolj podobne povezavam v markazitu kot v piritu.

Sorodni minerali

Železo v arzenopiritu lahko zamenjajo nekatere prehodne kovine. V arzenopiritno skupino spadajo naslednji redki mierali:

• Klinosaflorit (Co,Fe,Ni)AsS
• Gudmundit (FeSbS)
• Glavkodot ali aloklazit (Fe,Co)AsS ali (Co,Fe)AsS
• Iridarzenit (Ir,Ru)AsS
• Osarzit ali ruarzit (Os,Ru)AsS ali (Ru,Os)AsS

Sklici

1. Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
2. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/arsenopyrite.pdf Handbook of Mineralogy
3. Vaugn, D. J.; Craig, J. R. Mineral Chemistry of Metal Sulfides" Cambridge University Press, Cambridge: 1978. ISBN 0521214890.