Argentit

Argentit
Splošno
Kategorija	II. razred - Sulfidi
Kemijska formula	Ag2S
Strunzova klasifikacija	02.BA.30a
Klasifikacija DANA	02.00.00.00
Kristalna simetrija	Kubični heksoktaeder (4/m 3 2/m), prostorska skupina I m3m
Osnovna celica	a = 4,89, Z = 2, V = 116,93
Lastnosti
Molekulska masa	247,80 g/mol
Barva	Črna, svinčeno siva
Kristalni habit	Kockast, skeleten
Kristalni sistem	Kubični kristalni sistem
Razkolnost	Na {001} slaba, na {110} slaba
Lom	Podškoljkast
Žilavost	Lahko se reže z nožem
Trdota	2 – 2,5
Sijaj	Kovinski
Barva črte	Svinčeno siva
Prozornost	Neprozoren
Gostota	7,2 – 7,4 g/cm^3, povprečna 7,3 g/cm^3
Ultravijolična fluorescenca	Ne fluorescira
Pretvorbe	Pri temperaturah pod 173 °C preide v akantit
Sklici	[1][2]
Glavne vrste
Akantit	Monoklinski Ag2S

Argentit je srebrov sulfid (Ag₂S), ki je zaenkrat samo hipotetičen mineral, ker ga Mednarodna mineraloška zveza (IMA) še ni odobrila.^[1] Spada v kristalni razred sulfidov in sulfosoli. Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je obstojen samo pri temperaturah nad 173 °C.^[3] Pod to temperaturo je obstojen monoklinski srebrov sulfid akantit.

Mineral je prvi opisal Wilhelm Ritter von Haidinger leta 1845 in ga poimenoval po srebru (latinsko: argentum).

Psevdomorfizem

Osnovna celica argentita'

Argentit kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu. Pri ohlajanju preide v monoklinski akantit, vendar ohrani večino značilnih zunanjih oblik argentita. Takšen paramorf je zaradi nepoznavanja pogosto zavajajoče in napačno opisan kot "argentit", čeprav bi bil bolj pravilno opisan kot "psevdomorf akantita" ali "psevdokubični akantit".

Uporaba

Argentit in akantit sta pomembni surovini za pridobivanje srebra.

Sklici

1. »IMA/CNMNC List of Mineral Names - Argentite«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 26. junija 2013. Pridobljeno 23. oktobra 2010.
2. Webmineral - Argentite
3. V literaturi se navajata tudi temperaturi 177 °C in 179 °C.

Viri

• Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. str. 32. ISBN 9783540238126.
• Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. str. 23. ISBN 3-89555-076-0.
• Paul Ramdohr; Hugo Strunz (1978). Klockmanns Lehrbuch der Mineralogie (16 izd.). Ferdinand Enke Verlag, Stuttgart. ISBN 9783432829869.

Glej tudi

• Seznam mineralov