Zlagal je izvirne lirske in pripovedne pesmi, ter se pri tem zgledoval pri Francetu Prešernu in ljudskih pesmih. Svoje pesmi je največkrat objavljal v Novicah. Žakelj je na Slovenskem najbrž prvi zapisal obliko ritornéla (ital.ritornello - kitica v italijanski narodni pesmi, sestavljena iz treh verzov pri čemer se prvi in tretji rimata) in kancone (ital. canzona - daljša oblika lirska pesem, spev, ki so jo uporabljali predvsem starejši ital. pesniki npr. Francesco Petrarca), ohranile pa so se tudi njegove posamezne pesmi dveh sonetnih vencev. Od domnevnih sedem rokopisnih zvezkov je ohranjen samo eden Naródne krájnske pesmi.
Zapisoval je ljudske pesmi ter tako pozabi otel nekaj naših najlepših ljudskih balad in romanc. Zapisane ljudske, od katerih je nekatere tudi popravljal, dopolnjeval in spreminjal je objavil v zadnjem zvezku Krajnske čbelice. Njegovi zapisi nekaterih pesmi (Mlada Breda, Mlada Zora, Mlada Mojca, Zvesta deklica, Nuna Uršica) so bili večkrat ponatisnjeni v različnih antologijah in berilih, kljub vsemu pa so postali napačen zgled zapisovanja ljudskih pesmi.
Enciklopedija Slovenije; knjiga 15, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2001
(Za/s/trti pesnik) Anton Žakelj-Rodoljub Ledinskiin njegov čas + zbrano delo (faksimile) (uredila Marija Stanonik), Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za filološke in literarne vede, Razprave št. 27, 2022
