Albit

Albit
Albit s Krete, Grčija; velikost 25 mm
Splošno
Kategorija	VIII. razred - Silikati, podrazred: tektosilikati, skupina: glinenci
Kemijska formula	NaAlSi3O8
Strunzova klasifikacija	8/J.07-20
Klasifikacija DANA	76.1.3.1 (8. izdaja)
Kristalna simetrija	Pinakoidna 1
Osnovna celica	a = 8,16 Å, b = 12,87 Å, c = 7,11 Å; α = 93,45°, β = 116,4°, γ = 90,28°, Z = 4
Lastnosti
Barva	Bela do siva, modrikasta, zelenkasta, rdečkasta, lahko tudi mačje oko
Kristalni habit	Ploščati kristali, raznosmerni agregati, zrnat, masiven
Kristalni sistem	Triklinski
Dvojčičenje	Običajno na {001} ali {010}, lahko tudi kontaktno, enostavno in mnogokratno
Razkolnost	Popolna na [001], dobra na [010], nepopolna na {110}
Lom	Neraven do školjkast
Žilavost	Krhek
Trdota	6 - 6,5
Sijaj	Steklast, na razkolih značilno bisern
Barva črte	Bela
Prozornost	Prozoren do prosojen
Gostota	2,6 - 2,65 g/cm^3, izračunana 215(6) g/cm^3
Optične lastnosti	Dvoosen (+)
Lomni količnik	nα = 1,528 - 1,533 nβ = 1,532 - 1,537 nγ = 1,538 - 1,542
Dvolomnost	δ = 0,010
Kot 2V	85-90° (spodnji); 52-54° (zgornji)
Disperzija	Šibka
Drugo	Opazne so nizkotemperaturne in visokotemperaturne strukturne spremembe
Sklici	[1][2][3]

Albit je natrijev alumosilikat s kemijsko formulo NaAlSi₃O₈, ki spada v podskupino tektosilikatov in razred živcev. Albit je skrajni (natrijev) člen izomorfne vrste trdnih raztopin plagioklazov. Drugi skrajni (kalcijev) člen vrste je anortit (CaAl₂Si₂O₈).

Odkritje in poimenovanje

Albit so prvič opisali leta 1815 na nahajališču v Finnboju na Švedskem. Njegovo ime je nastalo iz latinske besede albus, ki pomeni bel in se nanaša na njegovo značilno belo barvo.

Značilnosti

Zrcalni dvojček albita

Albit kristalizira v triklinskih pinakoidnih kristalih. Skoraj vedno kristalizira v dvojčkih, pogosto z neznatnimi vzporednimi brazdami na površini kristala. Pogosto se pojavlja v finih vzporednih segregacijah, v katerih se kot rezultat ekssolucije pri ohlajanju izmenjujeta mikroklin in pertit. Njegova barva je običajno bela, specifična teža približno 2,62, trdota pa 6 – 6,5.

Nahajališča

Albit se pojavlja v granitnih in pegmatitnih masah, v nekaterih hidrotermalnih žilnih depozitih in tvori del značilnih metamorfnih facij zelenega skrilavca za kamnine, ki imajo sicer bazaltno sestavo.^[2]

Sklici

1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/albite.pdf Handbook of Mineralogy
2. http://www.mindat.org/min-96.html Mindat.org
3. http://www.webmineral.com/data/Albite.shtml Webmineral data