Aeroklub ali letalski klub je organizacija, katere namen je razvijati in izboljševati letalske dejavnosti svojih članov ter popularizirati letalstvo in nudijo letenje za zabavo, ki vse skozi velja za luksuzno dejavnost. Aeroklube vodijo člani oz. zaposleni in svojim članom zagotavlja cenovno ugodnejši dostop do letal za letenje na pram letalom v zasebni lasti tipično okoli deset do dvajset odstotkov ugodneje, večji aeroklubi nudijo tudi bolj zmogljiva šest sedežna kompleksna letal, ki jih tipični športni piloti nebi nikoli imeli v privatni lasti ter tudi zelo napredna dvomotorna letala. Zagotavljajo tudi šolanje, storitve za podaljšanje ratingov in gostinske prostore ter širijo letalsko kulturo. Povprečni člani v aeroklubih predstavljajo ekonomsko močnejši sloj posameznikov, saj v letenju za zabavo nikoli niso bile udeležene ljudske množice. V Sloveniji ima licenco za motorno letalo 0,06 % celotnega prebivalstva oz. 1350 prebivalcev[1] od tega deleža jih ima polovica poklicne privilegije in samo ena četrtina privilegije prometnih pilotov (za primerjavo doktorjev znanosti je 98% več kot prometnih pilotov). Aeroklubi v svetu so lahko zelo velike organizacije in imajo več deset letal in več sto članov ter imajo v svoji lasti kompletno infrastrukturo in celotne dejavnosti, ki jih potrebujejo posredno za izvajanje svoje osnovne dejavnosti: letala, simulatorje letenja, letališča, hangarje, letalske servise, bencinske črpalke, parkirišča, predavalnice, pisarne oz. prostore za pripravo na letenje (ang. briefing room), sanitarne prostore s tuši, restavracije, sejnine sobe in pisarne za administracijo, inštruktorje letenja in organe šole ter celo prostore za prenočevanje. Veliko večjih klubov opravlja tudi komercialne dejavnosti s poklicnimi ali prometnimi piloti, ki so tradicionalne za njihovo okolje: obalna straža, opazovanje požarov, metanje vab za lisice, meteorološke lete, opazovanje premikanje čred divjih živali, špricanje proti komarjem, špricanje polj, panoramske polete, gašenje požarov, vleko oglasnih trakov, šolanje kadetov, slikanje iz zraka, sondiranje za raziskave, akrobatske polete idr.
Aeroklubi imajo za svoje potrebe zaposlene: direktorje kluba, inštruktorje letenja za šolanje, pilote za komercialne operacije (panorame, padalstvo, letalske operacije, aerotaksi), mehanike letal za predpoletne preglede in servisiranje, predavatelje teorije, osebe za vodenje plovnosti, profesionalne safety in compliance menendžerje, administratorje ali tajnike oz. receptorje, vodje prometa oz. letenja, manipulante za letalska goriva, čistilce za čiščenje letal, strežno osebje lokalov, varnostnike, vodje komercialnih projektov, računovodje. Veliko evropskih aeroklubov je bilo ustanovljenih med prvo in drugo svetovno vojno (1922 Beograd[2], 1924 Zagreb[3], 1926 Milano[4], Bristol 1927[5], Maribor 1927[6], Barcelona 1930[7]), določeni delujejo še danes (npr. Maribor, Milano, Barcelona), mnogi so tudi tehnično propadli pretežno zaradi pomankanja šolanja in ekonomsko nedonosne sestave članstva ter pomankanja poklicnih pilotov. Aeroklubi se pogosto povezujejo v zveze kot je AOPA združenje lastnikov letal in pilotov, ki tudi spodbuja ustanavljanje novih aeroklubov.[8] Povprečni člani za letenje v klubih zapravijo okoli $5000 letno, cena 50 let starega tipičnega štiri sedežnega letala C172 se giba okoli $250 na uro v nekaterih delih sveta dosegajo cene tudi $550[9] na uro. Številni klubi nudijo tudi usposabljanje za letenje - letalsko šolo, opremo za pilote in povezane storitve ter organizirajo družabne dogodke, polete na druga letališča itd. Piloti, ki letijo v klubih imajo licence PPL, CPL in ATPL. Medtem ko so letalski klubi dom tistim, ki se ukvarjajo z letenjem kot hobijem, mnogi komercialni in vojaški piloti prav tako začnejo leteti v letalskih aeroklubih.
Delitev aeroklubov glede na velikost
Velikost
Aerokluba
Kriteriji
Zrakoplovi
Aktivnih članov
Letni nalet
Zaposlenih
ATO letalska šola
AOC ali SPO
Servis
Letni promet
Mikro
do 3 zrakoplovi
4 do 20 članov
do 500 h
do 1 zaposlen
ne
ne
ne
do $100.000
Mali
do 5 zrakoplovov
20 do 60 članov
do 1000 h
do 3 zaposleni
da, nekompleksna
ne
ne
do $250.000
Srednji
do 10 zrakoplovov
100 do 150 članov
do 3000 h
do 6 zaposlenih
da, kompleksna
ne
ne
do $500.000
Veliki
nad 10 zrakoplovov
nad 150 članov
nad 3000 h
10 zaposlenih
da, kompleksna
da
da
$1.000.000
Večina letalskih klubov v Severni Ameriki in Evropi ima v lasti ali najema mala eno ali dvomotorna letala oz. enomotorne batne ali turbinske helikopterje splošnega letalstva.
Veliko večjih aeroklubov ima svoja: letališča, ATO odobrene organizacije za usposabljanje (letalske šole), AOC (spričevalo letalskega prevoznika), AMO letalske servise, CAMO organizacije za vodenje stalne plovnosti, letalske trgovine, gostinske objekte s prenočišči in druge komercialne dejavnosti povezane z letalstvom.